Opazovanje blata je pomemben, čeprav pogosto zanemarjen, del skrbi za lastno zdravje. Barva in tekstura blata lahko namreč veliko povesta o našem zdravstvenem stanju in delovanju prebavnega sistema. Eden izmed pogostih pojavov, ki lahko povzroči zaskrbljenost, je obarvanost blata v rdečo ali vijolično barvo, za kar je največkrat odgovorna rdeča pesa. Ta "barvita presenečenje" po zaužitju pese doživi od 10 do 14 odstotkov ljudi.
Zakaj Rdeča Pesa Obarva Blato in Urin?
Betalaini - Naravni Pigmenti in Antioksidanti
Rdeči pigmenti v pesi se imenujejo betalaini. Ti močni antioksidanti so prisotni v vsaki celici rdeče pese in so odgovorni za njeno značilno rdečo barvo. Ko zaužijemo rdečo peso, se betalaini v telesu absorbirajo in nato izločijo z urinom in blatom, kar povzroči rdečkasto ali vijolično obarvanost.
Znanstveniki bolonjske univerze so z laboratorijskimi poskusi celo dokazali, da lahko ti pigmenti ubijejo rakave celice debelega črevesa. Menijo, da se rdeči pigmenti razgradijo v želodcu in debelem črevesu. Čeprav je pojav obarvanosti pri večini redek, je pri posameznikih, ki jim primanjkuje železa, bistveno bolj očiten. Obarvanost urina lahko povzroči strah in lahko vodi do dragih in nepotrebnih preiskav, vendar je strah odveč, če se urin obarva po vsakem pitju soka rdeče pese.
Prebava in Čas Prehoda: Test z Rdečo Peso
Pomen Opazovanja Blata in Časa Prehoda
Barva in tekstura blata vam lahko namreč veliko povesta o vašem zdravstvenem stanju. Telo potrebuje za predelavo hrane od zaužitja do njenega izločanja z blatom od 24 do 36 ur. Dobro je, če hrano prebavimo v roku 12 do 24 ur. Če se hrana dlje časa kopiči v našem črevesju, lahko opazimo simptome, kot je zaprtost, in druge neprijetne občutke.
Dlje ko je hrana v črevesju, več strupenih snovi lahko ustvari, kar negativno vpliva na črevesno floro, s tem pa na telo in počutje. Povprečno na dan izločimo 100-200 gramov blata, ob veliki količini zaužitega sadja in zelenjave pa lahko količina naraste tudi na 500 g na dan.
Kako Preveriti Hitrost Prebave z Rdečo Peso (in Koruzo)
Če vas zanima, kako hiter ali počasen je vaš prebavni trakt, lahko preizkusite preprost test z rdečo peso ali koruzo kar v domačem "laboratoriju".
Test z rdečo peso
Vse, kar potrebujete, je približno polovica surove pese ali pa manjša količina konzervirane rdeče pese. Lahko si jo na primer privoščite kot prilogo pri kosilu. Zabeležite si čas, ko ste jo zaužili, in potem opazujte svoje blato. Ko pri odvajanju opazite, da je blato rdečkaste ali vijolične barve, si zabeležite čas. Čas med zaužitjem in obarvanim blatom je pokazatelj trajanja procesa prebave v vašem prebavnem traktu. Rdeča pesa bo vaše blato blago obarvala v rdečo/vijolično barvo.
Test s koruzo
Zelo podobno kot z rdečo peso lahko naredite tudi s koruzo. Zaužijete lahko na primer manjši kozarec konzervirane koruze, lahko si jo pripravite v solati ali pa na kakšen drug način. Zabeležite si čas zaužitja. Od tega trenutka naprej opazujte svoje blato, saj se bodo v njem začele pojavljati rumene lupine. Ko jih opazite, si zabeležite čas. Čas med zaužitjem in rumenimi lupinami v blatu je pokazatelj trajanja prebavnega procesa v vašem prebavnem traktu, saj se zunanji sloj koruznega zrna večinoma iz celuloze ne razgradi zlahka.
Rezultati Testa
- Dobra prebava: Če ste spremembe v blatu opazili 12 do 24 ur po zaužitju pese ali koruze, lahko sklepate, da je vaša prebava dobra.
- Hitra prebava: Hitro prebavo imate, če ste spremembe opazili v manj kot 12 urah. Če imate hitro prebavo, imate lahko večkrat težave z mehkim blatom ali drisko.
- Počasna prebava: Če ste spremembe opazili 24 ur po zaužitju pese ali koruze oziroma kasneje, preverite, ali imate morda težave z zaprtjem, napihnjenostjo in vetrovi. Do lenega črevesja vas lahko pripelje tudi premalo popite vode ali hrana, ki jo uživate.
Razlikovanje Med Obarvanostjo zaradi Pese in Krvjo v Blatu
Pogoste Skrbi: Rdeče Blato po Rdeči Pesi
Kot je opisala zaskrbljena mati, ki je pri hčerki opazila rdečo barvo blata in pomislila na kri, je ta reakcija na rdečo peso povsem običajna. Doktorica Marija Štefančič Gašperšič, dr. med., spec. potrjuje, da rdeča pesa obarva urin in blato, in sicer se lahko izloča vsaj 2 dni. Ta pojav je večinoma neškodljiv in ni razlog za paniko, saj gre za izločanje barvila rdeče pese. Če rdeča barva vztraja dlje časa in vzrok ni očitno povezan z zaužito hrano, se lahko naredi test na kri v blatu, ki bo ob obarvanosti zaradi pese negativen.
Rdeče blato je lahko tudi posledica zaužite hrane temne barve, kot so rdeča pesa, borovnice ali sipino črnilo, brusnice ali torta z rdečo glazuro. Tudi redno uživanje določenih zdravil ima lahko za posledico barvanje blata v rdečo. Rdeče blato brez znamenj krvi torej ni razlog za paniko.
Krvavitev v Blatu: Kdaj K Zdravniku?
Kljub temu je pomembno razlikovati med obarvanostjo blata zaradi hrane in prisotnostjo krvi. Obisk pri zdravniku svetujemo pri vsakem sivem odtenku blata in pri črnem ali rdečem blatu, če ta ni posledica obarvane hrane, ki ste jo pojedli, in če v njem opazite svežo kri.
- Sveža kri na iztrebku: Nekaj kapljic krvi na iztrebku najverjetneje nakazuje na težavo s hemoroidi, kar običajno ni resno.
- Nevidna kri v blatu: Obstaja pa tudi kri v blatu, ki je ne vidimo, a se odkriva s posebnimi testi. Ta je lahko pokazatelj resnejših bolezni. V Sloveniji imamo program SVIT, ki se ukvarja z analizami vzorcev in odkrivanjem teh bolezni v zgodnjih oblikah pri osebah med 50. in 69. letom.
Rdeča Pesa: Zdravstvene Koristi in Druge Zanimivosti
Rdeča pesa (Beta vulgaris) je ena izmed tistih vrst zelenjave, ki jo zaradi sladkastega okusa pogosto obožujejo tudi otroci. Njen divji prednik izvira tudi iz naših krajev, kultivirali pa so jo že Babilonci pred 4000 leti.
Bogata Sestava in Antioksidanti
Čeprav je rdeča pesa sladka, vsebuje le okoli 10 % sladkorja in je energijsko revno živilo (42 kcal na 100 g). Je odličen vir prehranskih vlaknin, folne kisline (53 mikrogramov), železa (1,0 mg) in vitamina A (20 i. E.), ter dober vir vitamina C (10 mg). Poleg tega vsebuje ogljikove hidrate, nekaj beljakovin, zanemarljivo malo maščobe ter 27 mg kalcija in 270 mg kalija. Betalaini, ki so naravno rdeče barvilo, delujejo tudi kot odlični antioksidanti.
Številni Zdravilni Učinki
Zdravilne lastnosti rdeče pese so poznali že stari Grki in Rimljani, v 21. stoletju pa so njene zdravilne učinke še znanstveno podkrepili:
- Krepi imunski sistem: Zaradi svoje vitaminsko-mineralne sestave krepi imunski sistem, spodbuja apetit in izločanje žolčnih sokov. Uživanje rdeče pese v zimskem času ima preventivni učinek proti prehladnim obolenjem in okužbam.
- Lajša prebavne težave: Sok rdeče pese lajša težave pri slabosti, bruhanju in driski, saj nadomešča povečano količino izločenega kalija in uravnava njegovo količino v telesi.
- Lajša težave z zaprtjem: Rdeča pesa vsebuje prehranske vlaknine, predvsem celulozo, ki blagodejno vpliva na peristaltiko in pospešuje odvajanje.
- Vpliva na raven holesterola v krvi: Prehranske vlaknine iz rdeče pese dokazano zmanjšujejo vrednost serumskega holesterola za 30-40 %.
- Lajša težave z anemijo: Je dober vir železa rastlinskega izvora, absorpcijo katerega povečuje prisotnost vitamina C.
- Za lepšo kožo, lase in nohte: Redno uživanje rdeče pese bo polepšalo našo kožo, lasje in nohti pa bodo bolj bleščeči in prožni.
- Vsebuje folno kislino: Je dober vir folne kisline (vitamin B4), ki je pomembna za celično delitev, rast tkiv in nastajanje rdečih krvnih telesc.
- Znižuje krvni tlak in povečuje vzdržljivost: Preliminarne raziskave so pokazale, da sok rdeče pese znižuje krvni tlak zaradi visoke vsebnosti anorganskih nitratov, ki se pretvorijo v dušikov oksid. Povečuje tudi vzdržljivost, saj pospešuje delovanje mitohondrijev.
Uživanje in Priprava Rdeče Pese
Rdečo peso gojimo kot eno glavnih zimskih vrtnin. Koren, ki je zaradi vsebnosti betalainov značilno rdeče barve, lahko uživamo svež, kuhan ali pečen. Toplotna obdelava sicer uniči precejšen del barvil, zato je priporočljivo predvsem kuhanje rdeče pese na pari, ali skupaj z olupkom. V kulinariki se najpogosteje znajde kot solata v obliki vložene rdeče pese, iz nje pa pripravljamo tudi juhe (boršč), jo dodajamo sladicam (čokoladna torta) ali picam.
Surovo peso lahko shranjujemo v kleti pod mivko, kjer zdrži 6 do 8 tednov, s čimer ohranimo njene zdravilne prednosti. Iz kilograma pese dobimo pol litra svežega pesinega soka. Za dolgotrajnejše shranjevanje pa jo skuhamo, narežemo na kolobarje, okisamo in zapremo v kozarce.
Pomembno pri uživanju pesinega soka
Sok rdeče pese je zelo močan, zato ne popijte preveč soka naenkrat, še posebej, če ste ga šele začeli uživati. Začnite počasi, z nekaj žlicami soka na dan. Ob koncu prvega tedna ne popijte več kot 100 ml na dan, nato pa količino povečujte postopoma iz tedna v teden. Odrasli naj ne bi spili več kot 3 dl pesinega soka na dan (brez prekinitve dva meseca), otroci do 5. do 15. leta pa ne več kot 1 dl pesinega soka na dan (brez prekinitve dva meseca).
Redno uživanje rdeče pese ima v naši vsakdanji prehrani še številne druge varovalne učinke: ohranja prožnost našega ožilja, pospešuje rast in obnavljanje celic in tkiv, iz telesa odvaja vodo in zaradi prisotnosti antioksidantov razstruplja.
Splošno o Barvi in Teksturi Blata za Zdravo Prebavo
Zakaj Je Pomembno Opazovati Blato?
Pogled v straniščno školjko po vsakem iztrebljanju nam lahko pove, ali prebavila (skupaj z jetri, žolčnikom in trebušno slinavko) delujejo dobro ali ne. Barva, oblika in tekstura blata nam lahko, čeprav ne govori, pove veliko o našem zdravju. S pomočjo nians in teksture lahko sporoči, da z našim zdravjem nekaj ni v redu. Predvsem razkriva, kaj pojemo in popijemo, lahko pa izda tudi zdravila in alkohol, ki jih vnašamo v telo.
Normalna Barva in Oblika Blata
Naravna barva zdravega človeškega blata je rjava do rumenorjava. Blato ima značilen vonj, ni lepljivo, ne vsebuje sledi neprebavljene hrane in se zlahka odplakne. Normalno zdravo blato naj bi zlahka izločili in naj bi bilo po Bristolski lestvici blata v obliki klobase z razpokami na površini ali z gladko površino (tipi 3 in 4).
Normalno blato se izloča najmanj enkrat, idealno pa dvakrat na dan. Po veliki potrebi zadnjik ni zamazan, kar pomeni, da za brisanje porabimo le malo papirja.
Nenavadne Barve Blata (Kratek Pregled)
- Svetlorjava do rumena: Lahko je posledica Gilbertovega sindroma ali težav s črevesnimi bakterijami.
- Svetlorjava do siva (v barvi gline): Sporoča, da je povezava med jetri in črevesjem ovirana (zapore žolčne poti), zato krvno barvilo hemoglobin ne more pristati v blatu. Potreben je posvet z zdravnikom.
- Zeleno: Klorofil iz zelene zelenjave (solata, smuti), barvila v hrani ali nekateri dodatki železa. Običajen pojav in ni razlog za preplah.
- Rumeno: Lahko posledica uživanja korenčka, sladkega krompirja, kurkume ali zdravil za zgago. Če ni povezano s prehrano ali zdravili in je mastno ter smrdeče, lahko nakazuje na vnetja v črevesju ali težave z jetri, žolčnikom ali trebušno slinavko.
- Belo/Sivo/Peščeno: Največkrat opozarja na pomanjkanje žolča. Lahko nakazuje na različna vnetja ali celo raka trebušne slinavke. Tovrstno situacijo je treba vzeti resno in čim prej poiskati strokovno pomoč.
- Črno: Običajno le posledica zaužite hrane temne barve (borovnice, robide) ali prehranskih dodatkov z železom. Če ni posledica hrane, je lahko znak krvavitve v požiralniku, želodcu ali dvanajstniku in zahteva posvet z zdravnikom.
- Oranžno: Najpogosteje jo povzročajo zdravila ali zaužita živila, kot so marelice, repa in korenje.
Tekstura in Vonj Blata
- Mastno blato, ki se težje izplakne: Kaže na slabše delovanje jeter. Priporoča se več križnic, laneno olje, orehi, jajca.
- Lepljivo blato (z veliko sluzi): Kaže na pomanjkanje vlaknin. Prisotnost bele ali rumene sluzi je zaskrbljujoč pojav, ki kaže na težave prebavnega sistema in zahteva posvet z zdravnikom.
- Neprijeten vonj blata: Izredno smrdeče blato je lahko znak slabe prebave in zastajanja blata v debelem črevesju, saj je smrad posledica delovanja bakterij v hrani med procesom presnove. Priporoča se uživanje več sveže in zelene listnate zelenjave.
- Svetlo blato: Sporoča pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin.
- Tenko in natrgano blato: Kliče po čiščenju debelega črevesja, z več vlakninami in temnolistnato zelenjavo.
- Neprebavljena hrana v blatu: Če se nekatera rastlinska hrana (npr. semena, koruza) pogosto pojavi v blatu, to nakazuje, da telesu primanjkuje encimov za prebavo.
- Tekoče blato (brez driske): Mehko, tekoče blato lahko opozarja na izčrpano vranico. Priporočljivo je izogibanje surovi zelenjavi in uživanje fermentiranih živil, zeliščnih čajev.
Skrb za Zdravo Prebavo
Dobra prebava močno vpliva na kakovost življenja. Za zdravo iztrebljanje poskrbite z upoštevanjem naslednjih nasvetov:
- Prehranjujte se uravnoteženo in redno.
- Uživajte hrano z visoko vsebnostjo vlaknin (ženske 25 g, moški 38 g na dan).
- Redno pijte vsaj 2 do 2,5 litra vode na dan.
- V vsakdan vključite primerno količino gibanja.
- V primeru kakršnih koli nepravilnosti pri izločanju blata nikakor ne pozabite na redno krepitev črevesne flore. Brez ravnovesja črevesne flore ni zdravega delovanja prebavil in optimalne prebave hrane.
Med kakovostne prebiotične pripravke sodi tudi Regulatpro Bio, izdelan s kaskadno fermentacijo ekološkega sadja, zelenjave, začimb in oreščkov. Ta pripravek vsebuje paleto telesu zlahka dostopnih vitalnih snovi, ki dokazano okrepi in obnovi črevesno floro, izboljša izkoristek zaužite hrane ter olajša zaprtje, diarejo, zgago, krče, napenjanje in vetrove.
