Rdeča pesa, spadajoč med korenovke, je priljubljena zelenjava, ki oblikuje okrogle ali podolgovate korene v zemlji. Cenjena je zaradi visoke vsebnosti hranil, še posebej antioksidativnih pigmentov betalainov, ki prispevajo k vitalnosti srca in ožilja, izboljšujejo počutje, delujejo sproščujoče na organizem in izboljšujejo razpoloženje. Uživanje soka rdeče pese je priporočljivo za tiste, ki se soočajo s slabokrvnostjo, saj folna kislina ugodno vpliva na tvorbo rdečih krvnih celic, obnovo krvi ter odpravljanje slabokrvnosti.
Sorte rdeče pese
Na voljo je veliko različnih vrst rdeče pese, med katerimi lahko izbirate med oranžnimi, rumenimi in rožnatimi sortami. Najbolj znani sta sorti:
- Detroit 2: stara evropska sorta z ovalno obliko gomolja.
- Noire d Egypte: srednje zgodnja, ploščate okrogle oblike.
Odpornost na mraz
Rdeča pesa je precej odporna na mraz in jo lahko posadimo na gredo tudi do mesec dni pred zadnjo slano. Kakršen koli strah glede pozebe v spomladanskih mesecih je pri mladi pesi odveč, saj zdrži do -4 °C. Čeprav pese dobro rastejo ob višjih temperaturah, se kalice lažje zakoreninjajo ob nekoliko hladnejšem vremenu.
Setev in sajenje rdeče pese
Priprava semen
Semena rdeče pese so v resnici skupki semen v posušenem plodu, kar pomeni, da se lahko iz enega samega "semena" razvije več rastlin. Za izboljšanje kaljivosti in pospešitev rasti semena rdeče pese čez noč namakamo v vodi.
Neposredna setev na prosto
Rdečo peso sejemo na prosto od začetka aprila do konca julija, idealno v dnevih za korenino, od začetka aprila do konca junija. Sejemo jo naravnost na stalno mesto. Priporočena medvrstna razdalja je 20-30 cm, v vrsti pa jih redčimo na dobrih 5 cm.
Peso sejemo na gredo, ki smo jo pred setvijo okopali ter odstranili plevel. Z medvrstno razdaljo 30 cm jo na gredo širine 75 cm sejemo v 3 vrste, na gredo širine 100 cm v eno vrsto več. Po dolžini grede pripravimo sadilne jarke globine okoli 2 cm (v kompost malenkost globlje). Jarke izdatno zalijemo (tudi marca) z vrtno zalivalko brez razpršilca. Idealno je, da seme pade približno vsakih 10 cm, a pri ročni setvi vedno sejemo bolj na gosto. Gosto setev redčimo kasneje. Jarke zagrnemo in povrhu nič ne zalivamo. Celo gredo takoj spomladi neposredno pokrijemo z vrtno kopreno.
Konec junija poteka setev na gredo po enakem postopku, le da pred setvijo dobro zalijemo celo gredo in še dodatno posamezne sadilne jarke.
Vzgoja sadik
Rdečo peso za sadike sejemo v setvene plošče že februarja ali marca. Zanesljivejša alternativa je sejanje v lončke v zaprtem prostoru. Posejte dva semena na lonček, globoko približno 2 cm. Semena kalijo na toplem, pri približno 15-20°C. Takšno setev lahko izvedete konec meseca marca, da dobite zdrave rastline za pravočasno sajenje.
V začetku ali sredini marca sejemo seme pese za vzgojo iz sadik. V posamezno srednjo sadilno enoto sejemo 2 do 3 semena. Pese praviloma ne pikiramo. Sejemo v že navlažen substrat in nato posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Semena pokrijemo, vzklijejo lahko že v štirih dneh. Če vzklije več rastlin, jih pustimo kot skupke. Nato skrbimo za vlažen substrat z zalivanjem vsak drugi dan.
Sadike lahko vzgojimo tudi v primerih sajenja sadik po spravilu zgodnjega krompirja konec junija in v začetku julija. Pri tem poskrbimo, da presajene rastline zasenčimo in bodo imele dovolj vlage.
Presajanje sadik
Za presajanje na prosto je pesa pripravljena v 30 dneh, ko razvije 2 do 4 prave liste. Pred tem jo za 4 dni utrjujemo na prostem. Presajanje sadik na prosto poteka v začetku aprila. Upoštevamo enake medvrstne razdalje kot pri setvi. Sadilne jamice zalijemo in presadimo sadike. Pokrijemo s kopreno, ki jo odstranimo v maju. Pozno pomladi sadike vzgojimo po istem postopku, le da jih vzgajamo na prostem in sadilno jamico pred presajanjem izdatno zalijemo ter še nekaj dni pazimo, da imajo rastline dovolj vlažna tla.
Zahteve za rast in oskrba
Zemlja in gnojenje
Rdeča pesa potrebuje vrtno zemljo, ki dobro zadržuje vlago, je zračna in dobro humozna. Pri peščeni vrtni zemlji vedno dodajte organsko zemljo. Za uspešno vzgojo rdeče pese je najbolj primerna univerzalna zemlja ter mikoriza. Rdeča pesa je velik porabnik kalija, potrebuje manj fosforja in zelo malo dušika. Poleg navedenih hranil rdeča pesa potrebuje tudi bor (B) in kobalt. Ne gnojimo s hlevskim gnojem, ampak s Plantella Organikom, uporabimo gabezovo zastirko ali za dognojevanje gabezovo brozgo. Pesa, gojena v bogato pognojeni vrtni zemlji, ne potrebuje dodatnega gnojila v rastni sezoni. Presežek dušika lahko povzroči veliko zelenega listja, kar bo posledica manjšega razvoja korena.
Zalivanje in vlaga
Zemlja mora biti vedno vlažna, poletne setve pa seveda tudi zasenčene. Redno zalivajte rdečo peso, saj to zmanjša verjetnost, da bi korenine olesenele ali se razcepile. Junijsko setev najmanj 10 dni vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Prve spomladanske setve ne zalivamo. Lahko namakamo prek listov, a zjutraj ali z ogreto vodo.
Svetloba in senca
Rdeča pesa je ena redkih vrtnin, ki bo dobro uspevala tudi na polsenčnih gredah. Za uspešno rast potrebuje vsaj 4 ure sonca dnevno.
Plevel in zastirka
Redno odstranjujte nadležen plevel, pri tem pa pazite, da ne poškodujete korenin rdeče pese. Priporočamo uporabo zastirke, saj se boste poleg plevela izognili tudi pepelasti plesni. Med rastlinami odstranjujemo plevel z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Čeprav je pridelek pese pod zemljo, tal ne zastiramo, saj pesa raste gosto skupaj in z listi senči tla.
Kolobarjenje
Rdeča pesa je v bližnjem sorodstvu z blitvo, zato pri načrtovanju kolobarja ne pozabite na to sorodstvo. Rdeča pesa je zgodaj spomladi prva zelenjava na gredi ter se zaradi podobne rastne dobe ujame s kolerabico, solato ali drugimi rastlinami, ki jih pred julijem poberemo z grede.
Bolezni in škodljivci
S peso navadno ni veliko težav. Za boljšo odpornost rastlin višine približno 4 cm vam priporočamo, da jih poškropite z naravnim pripravkom iz leonardita. Veliko manj imamo težav z rdečo peso, če vzgojite zdrave ter odporne sadike, ki ste jih posadili pravi čas in niso pretegnjene. Pomembno je redno pregledovanje rastlin, če opazite majhno spremembo, ukrepajte takoj.
Bolezni
Med boleznimi je pogosta pesna listna pegavost (na starejših listih opazimo svetle krogce, pike), pesna plesen, rja, viroze in pesna pepelovka. Bolezen se od junija do septembra pojavlja na blitvi in rdeči pesi. Ko posadite sadike rdeče pese v gredo ali sadilne vreče, jih zalijte s sredstvom za krepitev plodovk. V primeru prvih znakov bolezni porežite vse okužene dele rastline in škropite tri dni zaporedoma.
Škodljivci
Rdečo peso lahko obiščejo uši, polži, strune, pesna muha in bolhač. Zelo okusne za polže in uši so sadike mlade rdeče pese. Pri tem si lahko preventivno pomagate s pokrivanjem grede z vrtno kopreno. Polže redno pobirajte in preprečujte zaraščanje s košnjo okoli vrta. Polže lahko ustavite tako, da trosite apno ali pepel v pasovih, kjer polži vdirajo v vrt. Napadene rastline prepoznamo po luknjah v listih, lesketajoči se sluzi in onesnaženju z iztrebki. Če tla ne bodo preveč gnojena z dušikom, bo manj težav tudi z ušmi.
Ekološko varstvo
Za boj proti trdovratnim boleznim in škodljivcem na rdeči pesi se lahko borimo tudi z domačim škropivom iz sode bikarbone. Za izdelavo pripravka potrebujete 4 l tople vode, v katero dodate 1 žlico sode bikarbone ter 2-3 žlice navadnega rastlinskega olja in kapljico detergenta za pomivanje posode. Pred uporabo vse dobro premešajte, pretresite in poškropite. S škropljenjem je najbolje začeti že pred začetkom poletja.
KAJ MI JEDE RASTLINE? 👺 | Zatiranje škodljivcev na vrtu z uporabo listnih podpisov
Pobiranje in shranjevanje
Rdeča pesa v toplejšem obdobju dozori v dveh mesecih, v hladnejšem obdobju pa v 3-4 mesecih. Pridelek poberite, ko gomolj doseže premera 5-10 cm. Rdečo peso lahko poberemo, ko doseže želeno velikost. V približno 60 dneh bodo dosegle približno 4 cm premera in so že primerne za kuhanje ali vlaganje celih korenov. Če ji zagotovimo dovolj prostora in vlage, pa lahko pesa zraste do 8 cm premera. Pri spravilu rdeče pese pazimo, da ne poškodujemo korenov (gomoljev).
Stebelnih listov ne smete odrezati ali odtrgati preblizu gomolja, ker bo ta začel ‘krvaveti’. Nekateri jo pobirajo kot ‘baby leaf’ pridelek - kot mlade listke ter kot manjše, še ne razvite gomolje, ki so nadvse slastni. Gomolje rdeče pese pobirajte iz zemlje pri premeru okoli 10 cm. Užitni so tudi listi rdeče pese, ki jih lahko uživate kot špinačo. Mlajši kot so listi, bolj so okusni.
Starejši kot je pridelek, trša je zunanja lupina, v sredini lahko tudi oleseni, zato prvo setev pobiramo od konca maja do sredine julija, drugo setev pa od sredine avgusta do sredine oktobra, ko poberemo vse preostale pese na gredi za ozimnico.
Za oskrbo v zimskem času jo skladiščimo v ustreznih skladiščih, kleteh in zasipnicah.
Uporaba rdeče pese
Rdeča pesa je najboljša sveža, uporabna je tudi za vlaganje in stiskanje soka. Antocian, ki je v listih in gomolju pese, preprečuje nastanek tumorjev in znižuje holesterol v krvi. Rdeča pesa je takoj za kumaricami za vlaganje najpogostejša zelenjava, ki jo pred zimo naše babice pridno vlagajo.
Priprava
Rdečo peso je najbolje uživati neprekuhano, saj se tako ohrani največ koristnih snovi. Ob kuhanju moramo biti pozorni, saj se betalaini (koristna rdeča barvila) na previsokih temperaturah razgradijo. Rdečo peso je tako priporočljivo kuhati največ 15 minut, pri čemer uporabite paro in čim nižjo temperaturo. Za večjo ohranitev betalainov kuhajte rdečo peso z olupkom in jo olupite šele po kuhanju.
Primer enostavne priprave je solata: rdečo peso in jabolko narežite na dolge palčke, premešajte, nato pa nanje posujte nadrobljen feta sir in semena ter začinite z oljčnim oljem. Solata vsebuje kar 30% dnevnih vlaknin in folne kisline.