Rdeča pesa (Beta vulgaris) je ena izmed tistih vrst zelenjave, katerih divji prednik izvira tudi iz naših krajev. Gre za rastlino iz družine metlikovk, ki izvira z obalnih predelov zahodne in južne Evrope; od južne Švedske in Baltskega otočja do Sredozemskega morja. Prepoznamo jo po srčasto oblikovanih listih in značilnem rdečem korenu. Kulturno rastlino so dalj časa pridelovali v deželah vzhodnega Sredozemlja, v današnjem času pa jo gojijo po vsem svetu, zlasti v deželah z zmerno klimo.
Zgodovina in uporaba skozi čas
Zogleneli ostanki dokazujejo, da je bila pesa poznana že v starem Egiptu in prazgodovinski Nizozemski. Rdečo peso naj bi gojili že Babilonci pred 4000 leti, takrat so jo poznali pod imenom mangold. Omenjajo jo tudi grški viri, kjer so jo uporabljali v zdravilne namene in kot afrodiziak. V Delfih so jo ponujali bogu Apolonu, Aristotel in Teofan pa sta ločila rdečo od sladkorne pese.
Rimljani so peso prvi križali in pričeli s pridelavo različnih vrst. Stari Rimljani so jo uporabljali pri zdravljenju vročine in zaprtja, Hipokrat in njegovi nasledniki pa so jo polagali na rane, zaradi česar so se te hitreje celile. Široko uporabljena kot vrtnina je postala v šestnajstem stoletju.
Prehranska vrednost in sestava
Rdečo peso uvrščamo med nizkokalorična živila, saj vsebuje le okoli 40 do 42 kilokalorij na 100 gramov. V 87 odstotkih je sestavljena iz vode, predstavlja pa dober vir vlaknin. Čeprav je energijsko revna, ima v primerjavi z drugo zelenjavo precej višje vrednosti sladkorjev (6 do 10 odstotkov), med katerimi je največ glukoze.
Vsebnost vitaminov in mineralov
Rdeča pesa je bogata z vitamini in minerali, ki so ključni za delovanje organizma:
- Folna kislina (vitamin B9): Pesa je prava rekorderka po njeni količini. Folna kislina je nujna za celično delitev, rast tkiv in nastajanje krvi.
- Železo: Pomembno za preprečevanje anemije in transport kisika po telesu.
- Kalij: Mineral in elektrolit, ki pomaga pri delovanju živcev in mišic.
- Vitamin C: Krepi imunski sistem in povečuje absorpcijo železa.
- Silicij: Utrjuje tonus kože, preprečuje celulit in gradi vezivna tkiva.
- Betalaini: Pigmenti (npr. betanin), ki dajejo pesi barvo in delujejo kot močni antioksidanti.
| Hranilo (na 100g) | Vrednost |
|---|---|
| Energijska vrednost | 42 kcal |
| Ogljikovi hidrati | 9,6 g |
| Beljakovine | 1,6 g |
| Prehranske vlaknine | 1,5 g - 2,8 g |
| Kalij | 270 mg - 325 mg |
| Folna kislina | 53 µg - 109 µg |
Zdravilni učinki rdeče pese
Zdravje srca, ožilja in krvni tlak
Preliminarne raziskave so pokazale, da sok rdeče pese znižuje krvni tlak pri posameznikih s povišanim tlakom in tako zmanjšuje možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni. To delovanje pripisujejo visoki vsebnosti anorganskih nitratov, ki se v telesu pretvorijo v dušikov oksid. Ta molekula pomaga ohranjati prožnost ožilja in izboljšuje prekrvavitev.
Vpliv na kri in anemijo
Rdeča pesa je tradicionalno sredstvo za izboljšanje krvi. Ker vsebuje železo in folno kislino, pomaga pri nastajanju rdečih krvnih telesc. Pitje soka rdeče pese je priporočljivo pri anemiji, saj spodbuja oksigenacijo celic. Za boljšo absorpcijo železa je priporočljivo soku dodati nekaj limoninega soka.
Razstrupljanje jeter in prebava
Aminokisline, betanini in betaini v rdeči pesi spodbujajo delovanje jeter ter pripomorejo k izločanju toksinov in odpadnih snovi iz telesa. Prehranske vlaknine, predvsem celuloza, blagodejno vplivajo na peristaltiko in lajšajo težave z zaprtjem. Sok rdeče pese lahko pomaga tudi pri slabosti in driski, saj nadomešča izgubljene minerale, kot je kalij.
Fizična zmogljivost in mitohondriji
Anorganski nitrati v pesi pospešujejo delovanje mitohondrijev, ki so odgovorni za proizvodnjo energije v celicah. Uživanje pese lahko zmanjša porabo kisika med vadbo in s tem izboljša telesno vzdržljivost in fizično sposobnost pri rekreaciji.
Ali lahko pesa izboljša našo učinkovitost? – BBC REEL
Kontraindikacije in previdnostni ukrepi
Kljub številnim koristim rdeča pesa ni primerna za vsakogar v neomejenih količinah. Obstajajo določene skupine ljudi, ki morajo biti pri uživanju previdne.
Ledvični kamni
Uživanje rdeče pese se ne priporoča bolnikom z ledvičnimi kamni. Pesa vsebuje približno 40 mg oksalne kisline na 100 g. Oksalati lahko v telesu tvorijo kristale, kar poslabša stanje pri ljudeh, nagnjenih k določenim vrstam ledvičnih kamnov.
Sladkorna bolezen
Za peso je značilen visok glikemični indeks, saj vsebuje precej naravnih sladkorjev. Zato se pogosto svetuje, da rdeče pese v večjih količinah naj ne bi uživali sladkorni bolniki, oziroma morajo vnos vključiti v svoj načrtovan prehranski sistem.
Interakcije z zdravili
Posamezniki, ki že jemljejo zdravila za zniževanje krvnega tlaka, se morajo pred rednim uživanjem večjih količin pesinega soka posvetovati z zdravnikom. Zaradi naravnega učinka pese na zniževanje tlaka lahko pride do sinergijskega učinka, ki tlak zniža preveč.
Beeturija (obarvan urin)
Zaradi uživanja rdeče pese se lahko urin ali blato obarvata rdeče. Ta pojav se imenuje beeturija in je posledica pigmenta betanina. To ne predstavlja nikakršnega tveganja za zdravje in mine, ko prenehamo uživati peso.
Priporočila za pripravo in uživanje
V prehrani se uporabljata tako listje kot koren. Mlade liste lahko dodamo solatam, starejše pa pripravimo podobno kot blitvo ali špinačo. Koren lahko uživamo svež, kuhan ali pečen.
Nasveti za maksimalen izkoristek hranil:
- Toplotna obdelava uniči del barvil in hranil, zato je priporočljivo kuhanje na pari ali pečenje skupaj z olupkom.
- Če peso kuhamo, naj to traja največ 15 minut pri nižjih temperaturah.
- Sok rdeče pese je zelo močan, zato z njim ne pretiravajte. Začnite počasi, z nekaj žlicami na dan.
- Odrasli naj ne bi spili več kot 3 dl do 5 dl pesinega soka na dan, pri čemer je priporočljivo obdobje uživanja do dva meseca brez prekinitve.
- Svež pesin sok je najbolje zaužiti zjutraj na prazen želodec z nekaj vode.
Rdeča pesa je vsestransko uporabna in zaradi svojega bogatega profila upravičeno velja za superživilo. S svojo vitaminsko-mineralno sestavo krepi imunski sistem, spodbuja apetit in deluje preventivno proti okužbam v zimskem času.
tags: #rdeca #pesa #nasprotniki