Krompir je vrtnina oziroma poljščina, brez katere si danes naše prehrane ne moremo več predstavljati. Nekoč je veljal za »hrano ubogih«, danes pa je, na domačem vrtu pridelan, marsikomu najboljša specialiteta na krožniku. Večina zgodovinarjev pravi, da krompir izhaja iz Peruja, torej iz Južne Amerike, kjer so ga gojili celo v Andih na 4000 m nadmorske višine, v ostri klimi. Današnje sorte so prilagojene različnim klimatskim razmeram, kar omogoča uspešno gojenje tako na Primorskem v suhem in vročem podnebju, kot tudi v notranjosti Slovenije v hladnejšem, celinskem podnebju.
Mnogi pridelovalci zelenjave v svojih vrtovih najdejo prostor tudi za zgodnji krompir, ki je precej enostaven za pridelavo. Priporočamo sajenje zgodnjih sort krompirja, saj lahko tako v slabih dveh mesecih pridelamo odličen domač krompir. To običajno prinese tudi manj težav z boleznimi in škodljivci, ki bolj napadajo poznejše sorte. O vsem tem velja razmisliti že januarja ali vsaj februarja, ko je običajno že mogoče izbrati želene zgodnje sorte.
Izbira in priprava semenskega krompirja
Za kakovosten in obilen pridelek je ključna izbira kakovostnega semenskega materiala. Če želimo pridelati kakovosten zgodnji krompir, je odločilna že izbira certificiranega in po velikosti kalibriranega semena zgodnjih sort krompirja. Strokovnjaki poudarjajo, da je uporaba certificiranega semena nujni pogoj za velik in kakovosten pridelek.
Zelo pomembno je poznati lastnosti posameznih zgodnjih sort krompirja, preden se odločimo za nakup semenskega krompirja. Semenske gomolje je priporočljivo kupiti v specializiranih prodajalnah, da se izognemo virozam in drugim boleznim. Pravi semenski krompir mora biti opremljen z deklaracijo, na kateri so navedene vse informacije o sorti, množitvi (npr. E - krompir je primeren za sajenje tudi v naslednjem letu; A - krompir se načeloma sadi v sezoni nakupa, prihodnje leto pa ne), pridelovalcu in morebitni tretiranosti semenskega materiala.
Pri izboru semena je pomembna tudi debelina semenskih gomoljev oziroma kalibracija. Seme debeline 35-55 mm ima več energije, je bolj odporno proti hladnim pomladim in s tem zagotavlja boljši vznik, večji nastavek gomoljev in s tem tudi večji pridelek. Priporočamo, da izbirate med manjšimi pakiranji po 3 in 5 kg, ki so debelejše kalibraže (35 do 55 mm).
Nakaljevanje gomoljev za zgodnji pridelek
Za zgodnejše pridelke je nujno nakaljevanje semenskega krompirja. Z nakaljevanjem lahko dolžino vegetacije še skrajšamo in spodbudimo tvorbo večjega števila gomoljev. S tem postopkom začnemo 3-4 tedne pred predvidenim sajenjem. Krompir stresemo iz vreč in ga damo v čim bolj svetel prostor s temperaturo okrog 18 °C. Temperatura je lahko nekoliko nižja ali višja, najpomembneje je, da je prostor svetel in temperatura ne pade pod ledišče (npr. svetle kleti, garaže, zimski vrtovi ali zastekljeni balkoni).
Gomolji naj bodo nasuti v zaboje v eni plasti, saj se bodo le tako na njih razvili kratki (do 2 cm dolgi) in močni poganjki temno zelene oziroma vijoličaste barve, odvisno od sorte. Gomolje lahko namestimo tudi na šotno podlago in jih dva tedna pred sajenjem navlažimo, kar povzroči rast korenin. Nakaljevanje pri višjih temperaturah (za zgodnje sorte) doseže, da kali manj očes, zato na njivi izraste manj stebel, oblikuje pa se manjše število gomoljev, ki so debelejši in zgodnejši. Brsti naj zrastejo do 10 ali 15 mm, nič pa ni narobe, če so dolgi do 2 cm.
Gomolji z dolgimi, raztegnjenimi, svetlimi oziroma belimi poganjki (cimo) za saditev niso primerni. V takem primeru je najbolje, da cimo potrgamo in gomolje damo v ponovno nakalitev v zgoraj opisanih pogojih. Seveda bo takšen krompir slabše obrodil, saj je bila hrana, nakopičena v gomoljih, že porabljena za poganjke, ki jih potem odstranimo oziroma se ob sajenju polomijo.
Zaradi nevarnosti okužb gomoljev pred sajenjem rezanje gomoljev odsvetujemo. Če se vendarle odločimo za rezanje debelejših gomoljev, jih prerežemo na dva dela pokončno (od apikalnega dela do stolonovega dela gomolja), ne kar povprek. Rezane dele je priporočljivo potresti s fungicidom, nož pa po vsakem prerezanem gomolju razkužiti v alkoholu.
Priprava tal in sajenje
Ta PREPROSTA rutina gnojenja je prinesla OBROKEN PRIDEL KROMPIRJA!
Za uspešno rast krompir potrebuje rahla, zračna in globoko obdelana tla. Krompir je okopavina, ki za svojo rast potrebuje rahla, globoka in rodovitna tla z dovolj organske snovi. Ima plitev koreninski sistem, ki lahko dobro izkoristi hranila le, če so lahko dostopna. Prav tako ima visoke potrebe po kaliju in zahteva rahlo in vlažno prst med vso sezono, zato so zanj primerna organska gnojila.
Gredico, namenjeno gojenju krompirja, je priporočljivo že jeseni pognojiti s hlevskim gnojem. Spomladi sta uporabna tudi kompost in kupljena organska gnojila. Spomladi je krompir priporočljivo gnojiti še z gnojili, ki vsebujejo kalij (npr. kalijev sulfat), saj ga organska gnojila pogosto ne vsebujejo dovolj. Organsko gnojilo potresemo po zemlji pred rahljanjem tal. Najbolje je zemljo za sajenje krompirja pripraviti vsaj 14 dni pred nameravanim sajenjem, pri tem pa zagotovimo, da so tla dovolj vlažna in globoka za primerne grebene.
Optimalen čas in način sajenja
Krompir sadimo, ko se zemlja primerno osuši in segreje vsaj na 8 °C. Za zelo zgodnje sorte krompirja je temperatura zemlje lahko tudi za kakšno stopnjo nižja. V ugodnih letih na Primorskem ga je mogoče saditi že februarja, sicer pa na vrtu praviloma konec marca in v začetku aprila, še posebej v nižinskih področjih Slovenije. Če bomo nasad prekrili s prekrivno tkanino, lahko sadimo tudi prej.
Globina sajenja je razdalja med vrhom gomolja in površino tal. Priporoča se plitvo sajenje (0-2 cm pokritosti), ko sadimo fiziološko stare ali slabo skladiščene gomolje, pri nizki temperaturi tal, v krajih z obilo padavin ter na zelo vlažnih, težkih tleh. Splošno velja: čim drobnejši so semenski gomolji, težja kot so tla in višji kot so grebeni, tem plitveje sadimo.
Nakaljene gomolje v vrsti položimo na razdalji 30 cm in pazimo, da ne poškodujemo nakaljenih poganjkov, ki jih obrnemo navzgor. Pri plitki saditvi nakaljenih gomoljev v kompostno zastirko krompir odžene hitro. To je tudi največja razlika med klasično njivsko pridelavo, kjer se krompir sadi globlje.
Razmiki sajenja
Vrtičkarji pogosto sadijo krompir pregosto, kar povzroči manjši pridelek in drobnejše gomolje. Poleg tega je pregost nasad bolj izpostavljen glivičnim boleznim. Za zgodnje sorte priporočamo naslednje razmake:
- Med vrstami: 60-70 cm.
- Med rastlinami v vrsti: 30-40 cm. Zgodnje sorte lahko sadite dobrih 10 cm bolj skupaj.
- Če imamo gredo široko 100 cm, ga sadimo v dveh vrstah z medvrstno razdaljo 60 cm.
- Na gredi širine 75 cm, če bomo hitro pobirali mlad krompir, potem stisnemo 2 vrsti na medvrstni razdalji 45 cm.
- Pri normalni debelini semenskih gomoljev (35-55 mm) sadimo od 3,5 do 5 gomoljev na kvadratni meter.
Sajenje v posode in francoski način
Sajenje v posode
Vsi neučakani glede sajenja krompirja lahko krompir zelo hitro posadite v posode. Tako je pridelek najbolj zgoden, saj ga pobiramo že po dveh mesecih in pol. S sajenjem v tem primeru začnemo že v začetku marca. V posodo z volumnom 20 litrov sadimo 2 gomolja zgodnjih sort krompirja. Krompir v posodi redno zalivamo, da se ne presuši, še posebej v času intenzivne rasti in debelitve gomoljev.
Francoski način sajenja
Pri francoskem načinu sajenja krompirja ni treba pripravljati tal z oranjem. Gomolje krompirja položimo na tla in jih zastremo s 30 cm plastjo slame. Pred zastiranjem pognojimo tla z organskim gnojilom v obliki pelet (npr. konjski gnoj v obliki pelet). Po sajenju ni potrebe po osipavanju ali okopavanju, saj debel sloj slame zaustavi rast plevelov. Ob spravilu pridelka slamo le odgrnemo in poberemo gomolje, ki rastejo na dosegu roke, so brez zemlje, lepega videza, zdravi in kakovostni. Ta način pridelave krompirja priporočamo vsem, ki si želite olajšati delo.
Nega krompirja med rastjo
Krompirju na vrtu navadno namenimo celo gredo, zato ga z drugo zelenjavo običajno ne kombiniramo. Pred spomladansko pozebo ga je obvezno zaščititi s prekrivanjem s kopreno. Nadzemni del rastline je občutljiv na pozebo, vendar se brez težav obraste, če rahlo pomrzne. Med rastjo zgodaj spomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti: odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter obtežimo.
Krompir med rastjo redno okopavamo in odstranjujemo plevel. Najkasneje v sredini maja, ko odstranimo vrtno kopreno, ga dodatno osipamo. S tem zaščitimo gomolje pred izpostavljenostjo svetlobi, da ne pozelenijo, saj zeleni postanejo zaradi razvoja klorofila.
Pri gojenju krompirja brez prekopavanja tal, krompirja ne osipamo z zemljo, temveč gredo in s tem zelen nadzemni del krompirja zastremo z 20 do 30 cm debelo zastirko iz slame, listja ali osušenega travnega odkosa. Lahko si pripravimo tudi mešanice teh organskih materialov. Namakanje v času oblikovanja gomoljev bo preprečilo steklavost, pojav, ko se gomolji nočejo skuhati.
Zaščita pred škodljivci in boleznimi
Krompir lahko napadejo ličinke koloradskega hrošča, ki se prehranjujejo z listi in tako zmanjšujejo pridelek. Ob manjših napadih ličinke pobiramo ročno. Koloradski hrošč je slab letalec in se do posevka premika bolj po tleh. Če sadite krompir samo na sosednjo gredo, naj bo med njima jarek, ki ga prekrijte s folijo; v tem jarku jih bo veliko obtičalo. Hrošče lahko pobiramo tudi tako, da pod rastline postavimo rjuho ali kaj podobnega in rastlino močno stresemo. Za preprečevanje koloradskega hrošča lahko med krompir posadite tudi hren, ki deluje odvračalno. Hren in meta naj bosta v posodi, da se ne razraščata po vrtu.
Gomolje lahko zajedajo tudi strune ali bramorji. Koreninskih ogorčic bo manj, če v gredico umestite žametnico. Za zaščito pred strunami se lahko uporabijo tudi vabe s feromoni, ki privabijo odrasle samčke v vabo in s tem preprečijo nastanek nove generacije ličink.
Krompir prizadene tudi krompirjeva plesen (Phytophthora infestans). Pri zgodnjem krompirju običajno ne bo težav s krompirjevo plesnijo, saj so pozne sorte na to bolezen bolj dovzetne v vlažnem poletju. Če ste izbrali sorto, ki je primerna za ekološko pridelavo, bo praviloma manj težav s krompirjevo plesnijo. Za varstvo pred to boleznijo lahko od junija naprej uporabljate naravne pripravke. Če je nasad krompirja okužen s krompirjevo plesnijo in gomolji že gnijejo, krompirja ne izkopavamo, da ne povečamo škode.
Uporaba organskih gnojil, kot je Neem cake, lahko pomaga preprečiti prisotnost strun, polžev, majskih hroščev in koloradskega hrošča v tleh.
Kolobarjenje
Za uspešno pridelovanje krompirja je kakovostna saditev zelo pomembna, ne smemo pa pozabiti na kolobarjenje. Ta mora biti vsaj tri-, še bolje pa štirileten, torej da krompir sadimo na isto poljino vsako četrto leto. Vedno izberemo površino, kjer krompir ni bil posajen vsaj štiri leta.
Svetujemo, da v jeseni pred sajenjem krompirja posejete oljno redkev, morda v mešanici z belo gorjušico. Če imamo v kolobarju kapusnice, pa dodajte še facelijo, sončnice in ajdo. Ta kombinacija s svojim vonjem pomaga odgnati nekatere talne škodljivce, ki bodo zato naredili manj škode.
Pobiranje zgodnjega krompirja
Prvi mladi krompir pobiramo od konca maja in vse do začetka julija. To počnemo postopoma, kolikor ga potrebujemo za pripravo jedi. Najbolje je, da od strani odgrnemo zastirko in z roko v rahli kompostni zastirki poiščemo primerno velike gomolje.
Od ene rastline vzamemo enega ali dva krompirja in se tako pomikamo od rastline do rastline po celi gredi. Ker ne odstranimo cime in rastlini pustimo druge manj razvite gomolje, bo krompir rastel še naprej. Načeloma lahko pobiramo gomolje, ki so veliki kot žogica za golf, užitni so pa tudi manjši. Mlad krompir je najboljši, če je izkopan svež in takoj pripravljen.
Krompir sorte Arrow bomo izkopali po 55 do 60 dneh po sajenju. Zadnje gomolje pobiramo, ko zeleni deli krompirja porumenijo in se poležejo. Po spravilu zgodnjega krompirja se na vrtu hitro sprosti prostor za setev in sajenje radiča, endivije, črne redkve ter ostalih vrtnin, kot so brstični ohrovt, glavnati ohrovt, listnati ohrovt in zelje.
Ker tal ne prekopavamo, tudi pri pobiranju pridelka skrbimo za čim manj motenj v strukturi tal. Najprej s celotne grede odstranimo debelo poletno zastirko, s katero smo krompir »osipali«. Nato primemo vsako krompirjevo cimo posebej in jo izpulimo skupaj z gomolji. Nekaj gomoljev še ostane v tleh in ker smo ga sadili plitko, jih tudi zelo hitro najdemo.
Priporočene zgodnje sorte krompirja
V spodnji tabeli so navedene nekatere priljubljene zgodnje sorte krompirja, ki so primerne za domači vrt.
| Sorta | Opis | Priporočena uporaba |
|---|---|---|
| Maris Bard | Bela sredica, podolgovati gomolji in zanesljiva rast. Odlična odpornost in zelo dobro skladiščenje. | kuhanje, pečenje |
| Arrow | Kakovostni beli gomolji z dobro odpornostjo na bolezni. | kuhanje, pečenje |
| Arielle | Rumeno meso in privlačni gomolji za zgodnje uživanje. | pečenje |
| Kresnik | Tradicionalna slovenska sorta tipa kifeljčar z odličnim okusom. | pečenje, mladi krompir |
| Jana | Priljubljena domača sorta, primerna za zgodnji izkop. | pečenje, mladi krompir |
| Agata | Nezahtevna sorta, odlična za ekološko pridelavo. |