Krof je skoraj obvezen pustni posladek in nepogrešljivi del pustnega rajanja. Človeštvo pozna krofe kot posebno sladico že stoletja, medtem ko so se v obliki, kot jih poznamo danes, pojavili v začetku 19. stoletja, po nekaterih izročilih na Dunaju. V naše kraje so krofi iz Avstrije prišli dobrih 50 let kasneje, sredi 19. stoletja. Sprva so bili seveda brez polnjenja, saj se ljudje takrat še niso tako dobro seznanili z marmelado. Marmelada se je kot konzervirano sadje pri nas pojavila na prehodu iz 18. v 19. stoletje.
Krofi, polnjeni z marmelado, so izum takratne meščanske kuhinje in so veljali za luksuzno hrano bogatih. Med prebivalci Slovenije so se zares razširili šele po drugi svetovni vojni, v poznih petdesetih in začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja.
Priprava krofov: Umetnost in statistika
Peka krofov je pravzaprav svojevrsten dogodek in umetnost. Kuharice skrbno skrivajo svoje recepte. Podatki s Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) pa razkrivajo, koliko bi vas krofi stali, če bi jih pripravili doma.
Cene sestavin za krofe
Leta 2022 bi za kilogram marmelade odšteli v povprečju 7,70 evra, medtem ko je kilogram še leta 2021 stal malo več kot šest evrov. Tudi kvasa več uvažamo kot izvažamo. Leta 2021 smo ga uvozili za 2,1 milijona evrov, največ, kar 62 odstotkov, pa smo ga uvozili iz Madžarske. Med največjimi prejemniki slovenskega kvasa je bila s polovico izvoza Hrvaška.
Pri moki, natančneje pri žitih, smo bili leta 2021 še 88-odstotno samooskrbni. V povprečju naj bi porabljali vedno manj moke, vendar se v času praznikov poraba seveda poveča. Leta 2021 je kilogram pšenične moke stal 0,74 evra. S povprečno mesečno plačo smo si leta 2020 lahko kupili 1679 kilogramov pšenične moke, kar pomeni, da smo za kilogram morali delati šest minut.
Leta 2020 smo sladkorno peso pridelovali na 113 hektarjih, kar je bilo 97 odstotkov manj kot leta 1991. Pridelali smo 7427 ton sladkorne pese, kar je bilo 96 odstotkov manj kot leta 1991. Kljub temu smo uvozili več kot 88.000 ton sladkorja, največ iz Nemčije in Avstrije.
Mleko je prav tako pomembna sestavina krofov. Liter polnomastnega mleka je leta 2021 stal v povprečju 0,76 evra. Prejšnje leto smo izvozili kar 309.000 ton mleka, medtem ko smo ga uvozili 40.000 ton.
Olje se prav tako draži. Leta 2021 je liter jedilnega olja stal 1,67 evra. Leta 2020 pa smo prebivalci Slovenije s povprečno mesečno neto plačo zmogli kupiti 870 litrov jedilnega olja, kar je bilo 267 odstotkov več kot leta 1991.
Sodobna ponudba krofov: Od klasike do eksotike
Danes imajo ponudniki krofov polne roke dela, kupci pa si poleg klasike, mareličnih krofov s sladkornim posipom, želijo tudi bolj eksotičnih okusov. Zato ne manjkajo krofi z vaniljevo, čokoladno ali pistacijevo kremo ter borovničevo in malinovo marmelado.
Pri trgovcu Sparu so letos priljubljeni tako imenovani dubajski krofi s pistacijo. Za praznike so pri Sparu napekli 380.000 krofov, za kar so porabili 17 ton moke, devet ton mareličnega polnila in dve toni sladkorja za posip.
Cene krofov pri različnih ponudnikih
- Znana slaščičarna Berzo na Vrhniki ponuja klasične krofe po 2 evra na kos, tri evre pa stane krof z vaniljevo ali pistacijevo kremo.
- Na tržnici v Mariboru pekarna Strnad ponuja klasične krofe, kjer je pomembno, da je marmelade "ravno prav".
- Pri trgovcu Mercator v povprečju od začetka leta do konca pusta prodajo več kot štiri milijone krofov; letos en krof stane 59 centov.
- V Tušu so pripravili več kot pol milijona krofov, eden stane 54 centov.
- V Sparu so krofi nekoliko dražji, z 99 centi na krof.
- V Lidlu najcenejši, 80-gramski krof z marelično marmelado stane 34 centov.
Trgovci opažajo, da kljub pestri ponudbi ostajajo pri nas najbolj priljubljeni klasični krofi, torej polnjeni z marmelado in posuti s sladkorjem v prahu. Anketa med 811 vprašanimi je pokazala, da kar 80 odstotkov sodelujočih prisega na marelične krofe, medtem ko dubajski krof še ni tako uveljavljen in je prejel le dva odstotka glasov.
Slaščičarna Rašica: Legenda na Črnučah
Dolga vrsta pred slaščičarno Rašica na Črnučah dokazuje, da so ljudje za tradicionalno pustno slaščico pri enem najbolj priljubljenih ljubljanskih ponudnikov pripravljeni tudi počakati. Priljubljena slaščičarna je po odličnih krofoh znana že dolga leta.
Krofe začnejo peči že novembra in jih pečejo do marca. Recept za krofe je preprost in ne vsebuje nobenih posebnih skrivnih sestavin. Kljub temu pa je za dober krof treba vložiti malo več truda - treba je biti nežen. Pri peki je najbolj pomembno, da vsako stvar narediš v pravem trenutku.
Različne tradicije in regionalne izbire
Čeprav nekatere pekarske hiše ponujajo krofe samo za pust, se vsako leto posebej potrudijo, da bi bili ti krofi izjemni. Obstaja več mnenj o tem, kje so najboljši krofi v Sloveniji. Nekateri menijo, da so najboljši tisti, ki jih kupiš blizu doma, ko si jih najbolj zaželiš.
Na zahodnem delu Slovenije so priljubljeni Mlinotestovi krofi, na severovzhodu pa krofi Ptujskih peknarn in slaščičarn, ki se ujemajo s pustno tradicijo mesta Ptuj.
Na Obali se lahko pohvalijo z več odličnimi ponudniki. V Portorožu, Strunjanu (Zdravilišče Krka, Cavedin) in Kopru (krofarna Da Ponti) najdemo kakovostne izdelke.
Na Goriškem se je tradicionalno bolj pripravljalo fancle in miške, pogosto z rozinami. Na severovzhodnem koncu Slovenije je priprava domačega cvrtja tako razširjena, da veliko ljudi niti ne kupuje krofov drugje.
Posebni slovenski mojstri krofov
- Gospa Ivanka Brodar iz Domžal je legenda tržnice, znana po krofih in poticah. Ljubezen do peke je prenesla na naslednji generaciji.
- Daniel Sertič iz Kopra je spoštovan zaradi dobrega dela in prijaznosti v svoji krofarni.
- Androž Bajželj pripravlja vrhunske obrtniške izdelke iz droži, med katerimi izstopajo krofi in panetoni.
Pri manjših pekih je priporočljivo krofe vnaprej naročiti in rezervirati, še posebej pred pustnim časom.