Pustni čas predstavlja most med zimo in pomladjo. Nekoč je veljalo, da traja od svetih treh kraljev do pustnega torka. Čeprav ga pogosto povezujemo s prihodom pomladi, njegovo ime razkriva povsem drug pomen - pust, oz. "mesopust", kar pomeni postiti se od mesa, saj sledi post. Tudi beseda »carneleva« (carne - meso, leva - opustiti) ima isti pomen - torej pusti meso. Iz besede »carneleva« je potem nastala beseda karneval, ki označuje praznovanje pusta.
Izvor in Čas Pusta
Pust sega vse do predkrščanske dobe, ko je bil to naravni poganski običaj, ki ga niti krščanstvo ni moglo pregnati. Ljudje so se šemili, da bi pregnali zimo in prebudili naravo. Prvotno so se maskirali le moški. Praznovanje je bilo povezano z naravnimi cikli, letnimi časi in človekovo potrebo po razbremenitvi, veselju in simbolnem prehodu v novo obdobje. Pustovanje je eden najstarejših ljudskih običajev, na Slovenskem pa eden izmed najpomembnejših ljudskih praznikov, tesno povezanih s čaščenjem pomladnih - dobrih - sil, ki so v deželo prinašale sonce, prebujanje narave in obljubo obilja.
Datum pusta se letno spreminja glede na datum velike noči. Pust ni vsako leto na isti datum, zato ker je neposredno vezan na veliko noč, ta pa je premični praznik. Ključ je v pepelnici (pepelnični sredi), s katero se začne post. Pepelnica je vedno 46 dni pred veliko nočjo (40 postnih dni + 6 nedelj, ki se ne štejejo kot post). Velika noč je določena po luninem koledarju: praznuje se prvo nedeljo po prvi polni luni po spomladanskem enakonočju. »Formula« za določitev datuma, kdaj je pustni torek, gre na kratko takole: najprej izveste, kdaj je velikonočna nedelja (prvo nedeljo po prvi pomladni luni), temu datumu odštejete 47 dni (40 dni posta in sedem vmesnih nedelj). Pustni torek je tako enkrat med 3. februarjem in 9. marcem. Ko so krščanstvo povezali z že obstoječimi ljudskimi običaji, so pust postavili tik pred postni čas.
Pustni Torek - Vrhunec Pustovanja
Glavni pustni dan je pustni torek, pustno dogajanje pa se zaključi s pepelnico, ko se začenja 40-dnevni post pred veliko nočjo. Le dva dneva sta prava pustna dneva, pustna nedelja in pustni torek. Pust je norčavi premakljivec, odvisen od lune in velike noči. Pustni dan ni navaden dan, ampak dan norčij, zabav in maskiranja. Šemljenje je eden najstarejših ljudskih običajev. S pustom preganjamo zimo, lakoto ter zle demone in privlačimo energije rodnosti in plodnosti. Včasih je bil namen pusta pospraviti stare zaloge hrane, ki bi se lahko med postom pokvarile, in se tako pripraviti na štiridesetdnevni post in seveda na pomlad.
Posebno mesto ima tudi pustni torek, ki je veljal za dan, ko je dovoljeno skoraj vse. Družbena pravila so se za kratek čas obrnila na glavo: navadni ljudje so se lahko norčevali iz oblasti, bogati so se preoblekli v reveže, mladi v stare in obratno. Ljudje so bili te dni okoli pusta siti in napiti. Pustnemu torku sledi pepelnična sreda, ko pusta pokopljejo in je največji post v letu. Zato velja zanimiva vraža: Kdor na pepelnično sredo je meso, se mu po bradi spustijo kraste, ki jih težko odpravi.
Pustni Jedilnik: Od Mastnih Jedil do Krofov
Osrednjo vlogo na pustnem jedilniku so imele težje, mastne in ocvrte jedi. Glavno dogajanje ob pustu je skoncentrirano na čas od debelega četrtka do pepelnične srede. Vrhunec pustnega dogajanja predstavljajo številne pustne povorke in pustni plesi po Sloveniji, vse pa se zaključi na pepelnično sredo, ko pusta obsodijo in pokopljejo.
Tisti del pusta, ob katerem so se nekdaj zlasti otroške oči najbolj bleščale, se je na Slovenskem tradicionalno začel s t.i. debelim ali tolstim četrtkom, prvim dnem pustnih, mastnih in nasitnih jedi. Na ta dan so se jedle jedi iz ocvrtega testa in hrana iz boljših kosov mesa. Gospodinje so jedi cvrle na svinjski masti. Ker je pust sledil času kolin, so bile zanj še zlasti značilne jedi s svinjino, npr. ričet s svinjskimi rebrci, klobase ali prekajena svinjska krača, ki so jih obložili s kašo, kislim zeljem ali repo in praženim krompirjem. V velikem delu Slovenije je bilo v navadi, da so na ta dan skuhali svinjsko čeljust ali glavo, spet drugod mastno svinjsko kračo s prilogo iz dušenega kislega zelja ali repe. Najpogosteje so zelje in repo zabelili z ocvirki. Lahko pa so bile še krvavice, pečenice in matevž. Matevž mnogokrat ni bil samo priloga, marveč središčna sestavina jedi s kislim zeljem in suhimi svinjskimi rebri in ocvirki.
Ocvirkovka in Njene Izpeljanke
Priljubljena jed je bil tudi ričet s prekajenimi svinjskimi rebri. Povsod je izdatno kosilo spremljala ocvirkovka. Ta slana potica z nadevom iz ocvirkov, ki so ji rekli tudi špehovka ali ocvirkovca, je bila osrednji pustni kruh in so jo tako cenili, da ji marsikje še danes dajo posebno priznanje in ji rečejo ocvirkova potica. Razlike so bile v podrobnostih izvedbe, denimo pri ocvirkovem kruhu - v debelini in mastnosti ocvirkov. Izpeljanka iz ocvirkovke so nedvomno prleško-prekmurske cvirkače, majhne kakor žemlje, in pajtičke, majhne zavite pustne kruhe s čebulo, orehi in ocvirki.
Posebne Juhe in Druge Jedilne Kreacije
Na Ptuju so nekoč pripravljali kurentovo juho, v kateri se je skuhala prekajena gos z veliko jušne zelenjave, zelišči in ocvirkovo mastjo ter ribano kašo. Na Štajerskem so marsikje skuhali tudi kislo svinjsko juho, v kateri so se znašli svinjski parkeljci. Na Notranjskem in drugod so kuhali suho juho z uporabo slabših kosov sušenega svinjskega mesa in kosti. Pustna posebnost so tudi ribniški žlikrofi, narejeni iz ostankov vsega, kar je ostalo pri pripravi pustnih dobrot, od testa do polnila iz odrezkov od flancatov in krofov do ostankov krače in prekajenega mesa z dodatkom maka in medu. Podobna jed je gorenjska godla, tradicionalna jed iz ješprenja, prosene ali ajove kaše, svinjske krvi, čebule, česna, ocvirkove masti, majarona, mete, kumine, soli in popra.
Sladke Pustne Dobrote: Zgodba Krofov
Pustne obede so zaključili s sladkimi jedmi. Med ocvrtimi jedmi prevladuje ocvrto kvašeno testo, iz katerega nastajajo krofi, bobi, flancati, miške in druge lokalne dobrote. Seveda je moralo dišati tudi po sladkem: najbolj razširjene so bile jedi iz ocvrtega sladkega testa, kot so krhki flancati, ki so jim pravili tudi kroštole (hroštole) ali štravbi, ali pa miške (v Istri fritole ali frncli).
Krofi so dediščina nekdanje avstrijske monarhije. Srednjeveški predhodniki krofov so bili bolj podobni današnjim miškam in polni olja. Krof v današnjem pomenu besede in oblike je v 19. stoletju prva pripravila dunajska slaščičarka Cecilia Krapf. Sprva so bili dunajski krofi, kot so jim pravili pri nas in s tem nakazali na njihov izvor, veliko manjši od današnjih. Vsi krofi so bili ocvrti na maslu oziroma kuhanem maslu in nadevani z brusnično ali marelično marmelado. Krofi so danes neformalni simbol pustnega časa. Pust brez krofov si danes skoraj ne predstavljamo. Okrogla oblika krofov simbolizira sonce, toploto in popolnost, sladkost pa veselje in nagrado po dolgi zimi.
Pustni krofi z marmelado
Pustni Liki in Običaji v Sloveniji
Za pusta si nadenemo različne maske - od tradicionalnih do takšnih, ki so odraz sodobnega družbenega življenja. Maske imajo pri pustovanju ključno vlogo. V preteklosti niso bile namenjene le zabavi, temveč so imele močan simbolni pomen. Maske so pogosto predstavljale živali, demone, duhove ali mitska bitja, saj naj bi prav takšne podobe imele moč odganjati zle sile in zimo. Obisk maškar po hišah prinaša srečo in dobro letino. V nekaterih krajih so nekoč verjeli, da mora pustna maska obvezno obiskati vsako hišo v vasi, sicer naj bi to gospodinjstvo spremljala smola. Posebno mesto ima tudi pustni torek, ki je veljal za dan, ko je dovoljeno skoraj vse.
Ko govorimo o pustovanju v Sloveniji, ne moremo mimo kurentov. Kurent ali korant je ena najbolj prepoznavnih slovenskih pustnih mask, tesno povezana s Štajersko in okolico Ptuja. Prepoznate ga po značilni opravi - kurentiji, ki jo sestavljajo kapa, obleka iz ovčje kože, zelene ali rdeče gamaše, zvonci, ki so navezani na verigo okoli pasu, ter ježevka. Njihovo poslanstvo je jasno: s plesom, poskakovanjem in zvonjenjem prinašajo srečo, zdravje in dobro letino. Obhodi kurentov so od leta 2017 uvrščeni na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med druge tradicionalne pustne like spadajo še cerkljanski laufarji in škoromati.
Zanimiv je običaj vlečenja ploha, če v kraju med dvema pustnima obdobjema ni bilo poroke. Ponekod pustne maske obiskujejo prebivalce, odganjajo zle duhove in prinašajo veselje in smeh. V nekaterih slovenskih krajih pustne like sežgajo ali »pokopljejo« ob koncu pustovanja. S tem simbolično zaključijo čas norčij in se pripravijo na post.
So Pustne Jedi Zdrave?
Narava daje ob pravem času tisto, kar potrebujemo. Če želimo zdrave celice, moramo imeti vedno na voljo njihove gradnike, to je beljakovine živalskega in rastlinskega izvora, in gorivo za tvorbo energije - ogljikove hidrate in maščobe - ter zaščitne snovi v zelenjavi in sadju. Ali ste vedeli, da imajo zdrava svinjska maščoba ter maslo, salo in panceta veliko vitaminov A in E, ki ščitita pljuča pred onesnaženim zrakom? Za cvrtje izbirajmo olje, ki ima čim več enkrat nenasičenih maščobnih kislin (oljčno olje, olje oljne ogrščice ali olje iz posebnih sončnic). Naše mame so cvrle v masti ali svinjskem salu, torej pretežno nasičeni maščobi, ki je bila odporna proti oksidaciji.
Čeprav pust pomeni čas preobilja, se vedno bolj zavedamo, da je mogoče praznovati z okusom in zmernostjo. Pustni krofi, flancati in miške bodo vedno imeli svoj prostor na mizi - in prav je tako. A ključno je ravnotežje: uživaj v tradiciji, poslušaj telo in izberi kakovostne sestavine.
tags: #pustni #torek #brezplacni #krofi