Družinsko podjetje Sastela iz Pristave, znano po proizvodnji slaščic in tort, ter po blagovni znamki Rogljiček in ustanovitelju Marselu Šalamonu, je prevzela varaždinska družba Ekos Holding. Ta prevzem predstavlja pomemben korak v razvoju podjetja Sastela in širjenju poslovanja Ekos Holdinga na nove trge.
Ekos Holding: Profil in dejavnosti
Ekos Holding je hitro rastoče in stabilno hrvaško podjetje, ki posluje od leta 1990. Njegova osnovna dejavnost je proizvodnja slaščic in tort, ki poteka v okviru družbe Ekos Pekarnica. Ekos Pekarnica je največje hrvaško podjetje za proizvodnjo svežih in zamrznjenih slaščičarskih ter pekarskih izdelkov, ki jih izvaža v več kot dvajset držav.
Skupina Ekos Holding vključuje še dve podjetji:
- Prehrana: Osnovna dejavnost so prehranski proizvodi.
- Elcon: Eden vodilnih in najstarejših proizvajalcev kislega zelja in repe ter kisov in bučnega olja.
Vodstvo Ekos Holdinga
Ustanovitelj in dolgoletni lastnik holdinga je bil Hrvoje Vojvoda, nekdanji varaždinski župan. V začetku lanskega leta ga je nasledil sin Josip Vojvoda, ki je napovedal sodobnejši koncept razvoja družbe. Ta koncept vključuje novo vodstveno ekipo, prevzeme in širitev na nove trge, kar se odraža tudi v prevzemu Sastele.
Poslovanje Sastele in blagovne znamke Rogljiček
Podjetje Sastela posluje v sodobnih prostorih v Pristavi, za katere je uporabno dovoljenje dobilo februarja 2018. Pred tem je proizvodnja potekala v ljutomerskem hotelu, ki ga je Sastela leta 2014 najela za tri leta od družbe Sava Turizem.
Sastela svoje izdelke uspešno prodaja tako na domačem kot na tujih trgih in se ponaša z več priznanji za kakovost. V letu 2021 je podjetje, katerega direktor je uradno še vedno Žan Šalamon, ustvarilo 1,8 milijona evrov prihodkov.
PROIZVODNJA KRUHA, SVEŽEGA PECIVA IN SLAŠČIC, PEKARNA SAVSKI KRUH d o o
Kakovost in tradicija izdelkov
Slastni koščki torte, peciva, okusne rezine, pite, krhki keksi ali sočne bombice so narejeni po starih receptih in znanju "naših babic". Navdih za nadaljnji razvoj in pripravo okusnih slaščic podjetje črpa iz bogate tradicije, domišljije ter harmonije okusov in barv. Vsaka sladka »skušnjava« ima svojstven in nezamenljiv izgled ter okus, ki premami tudi najzahtevnejšega sladkosneda. Sladke dobrote so pripravljene ročno, iz najboljših sestavin in brez konzervansov, kar dokazuje tudi pridobitev najzahtevnejših mednarodnih certifikatov in nagrad.
Odločitev Novinarskega častnega razsodišča glede članka o "Rogljičku"
Novinarsko častno razsodišče (NČR), skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije, je na seji 27. februarja 2018 obravnavalo primer odvetnika Daniela Planinšca proti odgovorni urednici časopisa SVET24 Petri Rupnik. Razsodišče je odločilo, da urednica ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.
Predmet pritožbe
Pritožnik Daniel Planinšec je očital urednici Petri Rupnik, da je z objavo članka z naslovom »Zagorela vozila pri znanem slaščičarju« (objavljenega 28. 11. 2017) kršila 2., 3., 4. in 5. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Trdil je, da je članek vseboval številne neresnice in nepreverjene informacije ter da urednica ni objavila njegovega demantija.
Navedbe pritožnika
Pritožnik je zanikal, da bi prevzel Šalamonovo podjetje ali da bi drug proti drugemu sprožila vrsto tožb. Poudaril je razliko med Marselom Šalamonom s.p., ki je šel v osebni stečaj junija 2013, in družbo Prvi rogljiček d.o.o., ki je bila ustanovljena konec leta 2012. Prav tako je zanikal izgubo tožb proti Šalamonu in kazen Odvetniške zbornice zaradi postopkov ob prevzemu. Priznal je, da ga je Odvetniška zbornica spoznala za odgovornega, ker je policiji in upniku izročil pogodbo glede jahte, ki bi morala biti v stečajni masi Marsela Šalamona s.p., kar je bilo pozneje popravljeno z vrnitvijo jahte v stečajno maso. Navedel je, da proti Šalamonovim ni vložil nobene tožbe, medtem ko je Žan Šalamon vložil tožbo zaradi razveze pogodbe o odplačnem prenosu poslovnega deleža, ki pa jo je izgubil s poravnavo.
Odgovor urednice
Urednica Petra Rupnik je zavrnila očitane kršitve, češ da pritožba ni zrela za obravnavo, saj pritožnik ni podal utemeljene obrazložitve domnevnih kršitev. Menila je, da avtor članka ni uporabil žaljivih izrazov (zato ni kršitve 2. člena) in da v članku ni hudih obtožb, ki bi zahtevale odziv (brez kršitve 3. člena). Prav tako je zavrnila kršitev 4. člena, saj pritožnik ni navedel, katere ključne informacije naj bi bile zamolčane, in kršitev 5. člena, ker je novinar zapisal vir informacij, kadar je objavljal nepotrjene informacije. Pritožnik je sicer citiral vsebino 2., 3., 4. in 5. člena Kodeksa in pri 3. členu navedel, da niti novinar niti urednica nista stopila v kontakt z njim, da bi pridobila njegov odziv.
Obrazložitev odločitve NČR
NČR je uvodoma ugotovilo, da je pritožnik očital kršitve le odgovorni urednici, čeprav je omenil tudi "novinarja", ki ga ni imenoval. Razsodišče je za odgovorno osebo za objavo določilo urednico. NČR je zavrnilo predlog urednice za zavrženje pritožbe zaradi sodnega postopka, saj je sprejelo razlago, da tožba za objavo popravka/odgovora na podlagi Zakona o medijih ne vpliva na postopek in odločanje NČR na podlagi Kodeksa novinarjev Slovenije. Temeljni očitek pritožnika je bil, da članek vsebuje netočne informacije (glede tožb, odgovornosti pred organi OZS, lastništva Rogljička in podjetništva Marsela Šalamona). Ker pritožnik ni uveljavljal kršitev 1. člena Kodeksa, ki bi obravnaval netočne informacije, se razsodišče ni opredeljevalo do teh očitkov.
Razsodba NČR po členih Kodeksa:
- 2. člen: NČR je ugotovilo, da nobena trditev v članku ni bila osebno žaljiva do pritožnika, zato ni prišlo do kršitve.
- 3. člen: Pritožnik ni navedel, kaj naj bi bile "hude obtožbe", glede katerih bi moral avtor pridobiti njegov odziv, zato odgovorna urednica ni kršila tega člena. Razsodišče je opozorilo, da v primeru hudih obtožb mora novinar vedno pridobiti odziv prizadetega, tudi če povzema informacije po drugih medijih.
- 4. člen: Pritožnik ni navedel, katere ključne informacije naj bi bile zamolčane. Okoliščine njegovih razmerij z Marselom Šalamonom in poslovna pot niso bile ključne za članek, ki je obravnaval požig.
- 5. člen: Pritožnik ni navedel, kaj naj bi bile nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, na katere bi novinar moral opozoriti. Glede navedbe, da je pritožnik med potencialno osumljenimi, je avtor zapisal vir (časnik Dnevnik), zato razsodišče ni ugotovilo kršitve.
NČR je opozorilo, da razlaga odgovorne urednice glede 5. člena ni pravilna v celoti; čeprav novinar ni odgovoren za kršitev, kadar zapiše vir informacij, je pri hudih obtožbah ključen 3. člen, ki zahteva pridobitev odziva prizadetega.