Proso, nekoč osrednja poljščina na območju Sorškega polja in širše Gorenjske, ponovno pridobiva svoje mesto v sodobni prehrani. V preteklosti je bilo proso ključno za preživetje lokalnega prebivalstva, danes pa ga ponovno odkrivamo kot vsestransko in zdravo živilo, ki bogati našo kulinarično dediščino.
Zgodovina in pomen prosa na Sorškem polju
Na Sorškem polju in v okolici Škofje Loke je bilo proso pred več desetletji glavna jed. Kot se spominja Rudi Zevnik, eden od poznavalcev lokalne tradicije, so bile jedi iz prosene kaše stalnica na jedilnikih. "Na prosu so zrasli tudi moji stari starši, saj so na poljih okoli Mavčič tedaj sejali predvsem proso, ajdo in repo," pojasnjuje.
Ena najbolj prepoznavnih jedi tega območja je medla (na Sorškem polju poznana tudi kot rašouna ali raševina). Pripravili so jo tako, da so proseno kašo zgostili z moko, kar je povečalo količino obroka. Druga klasična kmečka jed je repnata kaša, pri kateri se združita proso in repa, kar predstavlja pravo bogastvo lokalno pridelanih sestavin.
Od polja do sodobnega krožnika
Proso se danes ne uporablja več le za klasične mlečne kaše. Njegova vsestranskost se kaže v sodobnih kulinaričnih inovacijah:
- Pivo iz prosa: Žirovska mikropivovarna Racon je razvila proseno pivo.
- Proseni sladoled: Eksperimentalne sladice, ki temeljijo na proseni osnovi.
- Sodobne restavracijske jedi: Gostilne, kot je Gostilna Starman, v svojo ponudbo vključujejo tako klasično medlo kot sladke različice s suhim sadjem in čežano.
Izzivi in priložnosti pri pridelavi
Ponovna obuditev pridelave prosa na kmetijah prinaša določene izzive, predvsem pri obvladovanju plevela in procesu luščenja. Z opuščanjem starih običajev so mnoge stope (priprave za luščenje prosa) izginile. Kljub temu so se nekateri kmetje uspešno prilagodili z uporabo sodobne mehanizacije, kot so žitni kombajni in računalniško vodeni čistilci, ki zagotavljajo visoko kakovost končne kaše.
Pomembnost ohranjanja avtohtonih sort in lokalne oskrbe so prepoznala tudi različna društva, kot je Društvo Sorško polje, ki s prirejanjem praznikov prosa skrbi za promocijo te zapostavljene, a izjemno hranljive poljščine.
Hranilna vrednost in pomen za zdravje
Proso je izjemno bogato z vitamini in minerali, poleg tega pa je naravno brez glutena, kar ga dela primerno za ljudi s celiakijo. V 100 gramih prosa najdemo pomembne hranljive snovi, ki blagodejno vplivajo na prebavo in splošno počutje. Zaradi odpornosti in prilagojenosti na naše okolje je proso trajnostna izbira za slovenske kmetije in potrošnike, ki iščejo lokalno pridelano "superživilo".