Uvod v Zeleno javno naročanje
Zeleno javno naročanje podrobneje opredeljuje Uredba o zelenem javnem naročanju, ki ureja postopke, pri katerih naročnik po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3) naroča blago, storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnimi izdelki v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje in zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo, hkrati pa ohranjajo enake ali boljše funkcionalnosti. Uredba o zelenem javnem naročanju, ki je bila nazadnje spremenjena junija 2025, določa obvezno zeleno javno naročanje za 22 predmetov javnega naročanja.
Uredba velja od 1. januarja 2018, čeprav je bila Vlada RS prvo različico uredbe sprejela že 14. decembra 2011. Njen namen je zmanjšanje negativnega vpliva na okolje z vzpostavitvijo naročanja okoljsko manj obremenjujočega blaga, storitev in gradenj.
Pravna podlaga in cilji zelenega javnega naročanja
S to uredbo se v pravni red Republike Slovenije prenašajo in dopolnjujejo direktive Evropskega parlamenta in Sveta, ki se nanašajo na spodbujanje čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (Direktiva 2009/33/ES in Direktiva (EU) 2019/1161) ter na energetsko učinkovitost (Direktiva 2012/27/EU in Direktiva (EU) 2023/1791).
Za vsak predmet zelenega javnega naročanja uredba v 6. členu določa cilje, ki jih mora naročnik v postopku javnega naročanja doseči. Uredba med drugim določa, katere okoljske vidike naj naročnik upošteva pri oddaji javnih naročil. Ti vidiki so zlasti:
- energijska učinkovitost in uporaba obnovljivih oziroma drugih nizko- ali brezogljičnih alternativnih virov energije;
- učinkovita in ponovna raba vode ter virov;
- preprečevanje nevarnosti za zdravje ali okolje, vključno z onesnaževanjem zraka, voda in tal ter zmanjševanjem biotske raznovrstnosti;
- ponovna raba sekundarnih surovin in izdelkov ter preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov, vključno zaradi daljše življenjske dobe blaga ali gradnje, spodbujanje popravil, priprave in predelave odsluženih izdelkov in odpadkov za ponovno uporabo ter recikliranje;
- spodbujanje uporabe proizvodov, ki se lahko večkrat uporabijo, namesto takih za enkratno uporabo.
Predmeti in specifični cilji obveznega zelenega javnega naročanja
Upoštevanje okoljskih vidikov v postopkih javnega naročanja je obvezno za naslednje predmete javnega naročanja, za katere so določeni tudi specifični cilji:
- Električna energija: najmanj 50 % iz obnovljivih virov oziroma soproizvodnje z visokim izkoristkom.
- Živila in gostinske storitve:
- najmanj 15 % ekoloških živil glede na celotno predvideno količino (izraženo v kilogramih).
- najmanj 20 % živil iz shem kakovosti, ki so okoljsko manj obremenjujoča, glede na celotno predvideno količino (izraženo v kilogramih).
- Tekstilni izdelki: najmanj 10 % bombaža ali drugih naravnih vlaken, pridobljenih na ekološki način.
- Pisarniški in higienski papirnati izdelki:
- najmanj 50 % primarne vlaknine iz trajnostno upravljanih gozdov (za izdelke iz primarne vlaknine).
- najmanj 30 % reciklirane vlaknine (za izdelke iz predelane vlaknine).
- Elektronska pisarniška oprema: osebni in prenosni računalniki ter zasloni v najvišjem energijskem razredu.
- Televizorji: najmanj 70 % vseh artiklov uvrščenih v najvišji energijski razred.
- Gospodinjski aparati (hladilniki, zamrzovalniki, pralni in pomivalni stroji, sušilni stroji, sesalniki, klimatske naprave): najmanj 80 % vseh artiklov uvrščenih v najvišji energijski razred.
- Pohištvo: najmanj 70 % lesa ali lesnih tvoriv v prostornini uporabljenih materialov, razen če je prepovedano ali onemogočeno.
- Grelniki vode, grelniki prostorov in hranilniki tople vode: najmanj 85 % uvrščenih v najvišji energijski razred.
- Sanitarne armature: najmanj 70 % nameščenih v nestanovanjskih prostorih za več uporabnikov, ki omogočajo omejitev časa uporabe vode.
- Oprema za stranišča na splakovanje in pisoarje: najmanj 60 % splakovalnih sistemov z napravo za varčevanje z vodo.
- Stenske plošče: najmanj 10 % recikliranega ali ponovno uporabljenega gradbenega lesa v leseni stenski plošči.
- Projektiranje oziroma izvedba gradnje stavb:
- najmanj 30 % lesa ali lesnih tvoriv v prostornini vgrajenih materialov (brez notranje opreme, plošče pritlične etaže in pod njo ležečih konstrukcij), razen če je prepovedano ali onemogočeno. Delež lesa je lahko za tretjino manjši, če se v stavbo vgradi najmanj 10 % gradbenih proizvodov z znakom za okolje tipa I ali III.
- Pri projektiranju se mora omogočiti doseganje cilja pri gradnji, razen ob uporabi priznanih sistemov certificiranja trajnostne gradnje (DGNB, BREEAM, LEED).
- Projektiranje oziroma izvedba gradnje cest:
- pri gradnji vozišča se recikliran asfaltni granulat uporabi prioritetno za proizvodnjo novih zmesi, podredno pa za druge plasti v potrebni količini.
- Projektna dokumentacija mora predvideti vrsto in količino materialov, primernih za recikliranje/ponovno uporabo.
- Vozila za cestni prevoz in storitve prevoza: delež čistih in brezemisijskih vozil glede na kategorije vozil iz Priloge 2.
- Pnevmatike: najmanj 90 % uvrščenih v najvišji energijski razred.
- Električne sijalke in svetilke ter razsvetljava v notranjih prostorih:
- najmanj 90 % električnih sijalk v najvišjem energijskem razredu.
- najmanj 90 % svetilk, ki omogočajo uporabo sijalk v najvišjem energijskem razredu.
- razsvetljava v notranjih prostorih omogoča uporabo zatemnjevanja pri najmanj 40 % sijalk.
- Cestna razsvetljava in prometna signalizacija:
- 30 % prihranka porabe električne energije pri prenovi.
- najmanj 30 % razsvetljave omogoča zmanjšanje emisij nepotrebne svetlobe.
- Čistila, storitve čiščenja in pranja perila: najmanj 30 % univerzalnih čistil, ki ustrezajo kriterijem za pridobitev znaka za okolje EU za čistila za trdne površine glede strupenosti za vodno okolje in izključenih/omejenih snovi.
- Vrtnarske storitve, kmetijski in drugi proizvodi, oprema in stroji za vrtnarjenje:
- najmanj 70 % okrasnih rastlin, prilagojenih lokalnim razmeram; prepovedano je naročanje invazivnih tujerodnih vrst.
- najmanj 25 % okrasnih medonosnih rastlin.
- najmanj 60 % namakalnih sistemov (ki niso za kmetijska zemljišča), prilagodljivih glede količine vode.
- najmanj 25 % namakalnih sistemov (ki niso za kmetijska zemljišča), ki uporabljajo deževnico.
- Stavbno pohištvo: najmanj 80 % lesa ali lesnih tvoriv v prostornini vgrajenih materialov (brez stekla in okovja), razen če je prepovedano ali onemogočeno.
- Protihrupne cestne ograje: najmanj 55 % lesa ali lesnih tvoriv v prostornini uporabljenih materialov, razen če je prepovedano ali onemogočeno.
- Podatkovni centri in storitve v oblaku (novi cilji):
- Pri izgradnji novega ali celovito nadgrajenega podatkovnega centra mora biti izkazan faktor učinkovitosti rabe energije (PUE) 1,5 ali manj.
- Pri najemu storitev v oblaku mora biti izkazan faktor učinkovitosti rabe energije (PUE) vsaj 1,8.
Za nizko- ali brezogljični alternativni vir energije se štejejo biogoriva, vodik, sintetična goriva iz hidrogeniranja odpadnega ogljikovega dioksida, biodizel in podobni viri energije. Čista in brezemisijska vozila so definirana v Prilogi 2 uredbe, prav tako alternativni viri energije.
Ključne definicije in pojmi
Uredba opredeljuje več ključnih pojmov, ki so bistveni za razumevanje in implementacijo zelenega javnega naročanja:
- Sistem ravnanja z okoljem: Prostovoljni sistem ravnanja organizacije (po ISO 14001, EMAS ali drugi shemi), ki vodi k nenehnemu izboljševanju ravnanja z okoljem in obvladovanju okoljskih vplivov. Potrdilo izda državni, regionalni organ ali neodvisna institucija, akreditirana po standardu SIST EN ISO/IEC 17021-1:2015.
- Znak za okolje tipa I: Prostovoljna okoljska oznaka, ki označuje okoljsko kakovost blaga, storitve ali gradnje na podlagi proučitve vpliva na okolje v celotni življenjski dobi in evropskih, mednarodnih ali slovenskih okoljskih standardih.
- Znak za okolje tipa III: Prostovoljna okoljska oznaka (deklaracija), ki količinsko opredeljuje okoljske vplive blaga, storitve ali gradnje ob upoštevanju predhodno opredeljenih parametrov, ki temeljijo na proučitvi vpliva na okolje v življenjski dobi in ustreznih standardih. Ima deklaratoren značaj in ne izraža mnenja o okoljski kakovosti izdelka.
- Čista in brezemisijska vozila: Vozila, definirana v 1. in 2. točki Priloge 2 te uredbe.
- Strežniška soba: Soba ali del stavbe, namenjen za specifično obremenitev informacijske tehnologije (IT), opredeljeno z gostoto moči opreme. Običajno se upravlja z IKT in ima namenske zmogljivosti za napajanje in hlajenje.
- Storitev v oblaku: Plačljiva storitev, pri kateri ponudnik zagotavlja in upravlja strojno in programsko opremo IKT ter opremo podatkovnega centra, potrebno za zagotavljanje storitve. Vključuje sogostovanje več strank (npr. PaaS, SaaS).
- Svetlobni vir: Električni izdelek, namenjen za oddajanje svetlobe, v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2019/2020 in njenimi spremembami.
- Sušilni stroj: Stroj, kot je opredeljen v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2023/2534 v zvezi z označevanjem gospodinjskih sušilnih strojev z energijskimi nalepkami.
- Stavba: Objekt, klasificiran kot poslovna in upravna stavba (CC-SI 122), stavba splošnega družbenega pomena (CC-SI 126) ali stanovanjska stavba za posebne družbene skupine (CC-SI 113) v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov.
- Invazivne tujerodne vrste: Vrste, ki zadevajo Unijo ali državo članico, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta.
Integracija okoljskih zahtev v postopke javnega naročanja
Naročnik mora javno naročilo opisati tako, da je iz njegovega naziva razvidno, da je predmet naročanja okoljsko manj obremenjujoče blago, storitev ali gradnja. Okoljske vidike vključi v postopek javnega naročanja na enega ali več naslednjih načinov:
- v tehničnih specifikacijah (kot tehnični standard, zahtevo glede delovanja, funkcionalnost ali drugo značilnost predmeta);
- kot razlog za izključitev;
- kot pogoj za sodelovanje gospodarskega subjekta;
- kot merilo za oddajo javnega naročila, zlasti ob upoštevanju stroškov v življenjski dobi (LCC);
- kot posebno določilo pogodbe o izvedbi javnega naročila.
Uredba zahteva od ponudnika za izvedbo javnega naročila, zlasti pri gradnji, da sestavi projektno skupino tako, da so zagotovljena znanja na področju učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov (OVE), učinkovite rabe vode in zagotavljanja zdravih bivanjskih in delovnih razmer. Preverjanje se izvaja na podlagi referenc ponudnika, ki dokazujejo izkušnje strokovnjakov pri preseganju minimalnih zahtev iz predpisov (npr. PURES 2010).
Dobra stran je, da se strokovnost delovne skupine lahko dokazuje tudi z drugimi potrdili, kot so potrdila o specialnem usposabljanju, nagrade, licence in podobno. V tehničnih specifikacijah javni naročnik podrobno določi nekatere lastnosti projekta, ki ga naroča.
Posebne zahteve in izzivi pri gradnji stavb
Ena izmed večjih novosti in vir kritik je zahteva po obveznem najmanj 30 % deležu lesa ali lesnih tvoriv, vgrajenih v stavbo (brez notranje opreme), glede na prostornino vgrajenih materialov. Ponudnik mora priložiti izjavo, da bo v projektni dokumentaciji zagotovil to zahtevo, in pri PGD in PZI projektu tudi tabelo prostornin z navedbo predvidenih uporabljenih materialov.
Kljub temu, da je les okolju prijazen material in je povečanje njegove uporabe v gradbenih elementih v skladu z nacionalnimi usmeritvami, je brezpogojno predpisovanje uporabe določenega materiala lahko sporno. Pri tem so zanemarjeni nekateri drugi principi snovanja stavbe, kot so uporaba lokalnih gradiv in optimalno trajnostno načrtovanje konstrukcije. Doseganje le volumskega deleža lesa ne zagotavlja nujno optimalnega konstruiranja stavbe in njene konstrukcije.
Uredba navaja vrsto meril, s katerimi je mogoče vrednotiti kakovost ponudbe z zelenega vidika, kot je na primer "nižja poraba energije", ki temelji na izjavi o doseganju rabe primarne energije v stavbi (Qp), vendar brez natančno določenega izhodišča ali metodologije. Merilo "gradbeni proizvodi, ki temeljijo na obnovljivih surovinah" znova temelji na najmanj 30 % volumskem deležu takih proizvodov, kar lahko povzroči nejasnosti pri dokazovanju. Uporaba okoljskih produktnih deklaracij (EPD) za gradbene proizvode, ki so znak za okolje tipa III, bi odpravila mnoge dileme, kot se to že uspešno uporablja v nekaterih državah EU (Nemčija, Francija).
Akcijski načrt za zeleno javno naročanje spodbuja tudi presojo ekonomičnosti rešitve na podlagi stroškov v življenjski dobi (LCC), ki poleg investicije upošteva tudi obratovanje in vzdrževanje. Preseneča, da uredba tega pomembnega vidika izrecno ne vključuje in se omejuje na okoljske zahteve.
Ponudnik se mora tudi zavezati, da bo pri gradnji zagotovil izpolnjevanje zahtev EN standardov glede dopustnih emisij hlapljivih organskih spojin v gradbenih proizvodih ter da bo vodovodna napeljava v stavbi opremljena z napravami za varčevanje z vodo.
Izjeme pri upoštevanju ciljev
Izjemoma, kadar to zahtevajo okoliščine ali predmet javnega naročanja, lahko naročnik odda javno naročilo brez upoštevanja ciljev. V tem primeru mora pri naslednjem istovrstnem naročilu zagotoviti, da se doseže 100-odstotni cilj, oziroma dvakratnik cilja, če je cilj nižji od 50 %. Izjeme veljajo tudi, če vlada z obrazloženim sklepom odloči, da bi izvajanje uredbe oviralo odzivanje na izvajanje zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih ali ogrožalo javno varnost.
Kadar naročnik uporabi izjemo, mora to in razloge za njeno uporabo navesti in utemeljiti v dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila. V primeru vozil mora naročnik v dokumentu navesti tudi načrt prihodnjih naročil v referenčnem obdobju, iz katerega so razvidni predvideno število vseh vozil, čistih in brezemisijskih vozil po kategorijah ter dinamika javnih naročil, s ciljem doseganja določenih ciljev.
Podpora in viri za zeleno javno naročanje
Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za javno upravo sta v sodelovanju z resornimi ministrstvi pripravila primere okoljskih zahtev in meril, ki jih naročnik lahko vključi v postopek javnega naročanja za doseganje ciljev. Ti primeri so dostopni na spletnih straneh in služijo kot strokovna pomoč.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo tabelo kot pripomoček naročnikom za pripravo poročil iz Zakona o kmetijstvu. Evidenca shem kakovosti, kamor certifikacijski organi vnašajo certifikate, je v procesu polnjenja, zato se pri iskanju certifikatov priporoča preverjanje tako v evidenci kot med pdf. certifikati.
Za pomoč javnim naročnikom in ponudnikom sta v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE pripravljeni brošuri Okoljsko označevanje in Kemikalije. Evropska komisija je za pospešitev zelenega javnega naročanja v praksi pripravila tudi Priročnik za zeleno javno naročanje (GPP Training Toolkit), ki vključuje smernice za pripravo akcijskega načrta, predstavitev javnonaročniške zakonodaje in okoljske kriterije za več skupin izdelkov in storitev.