Visoki fižol spada med stročnice in je tradicionalna slovenska kultura, ki izvira iz Južne Amerike. Užitni so tako stroki kot semena, ki jih lahko uživamo mlada ali suha. Poznamo rumeno stročne in zeleno stročne sorte.
Setev in sajenje
Zgodnje setve lahko opravite v rastlinjaku pri temperaturi 16 °C. Na prostem lahko sejete od maja dalje na gojitveno mesto, na globino 5 cm. Zaradi izvora iz toplejših krajev fižol potrebuje toplejšo zemljo za kaljenje. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo lahko povzroči slab vznik in oslabljene, bolne rastline. Zato je priporočljivo vzgojiti sadike s koreninsko grudico na toplem in jih nato presaditi na prosto konec maja, ko mine nevarnost zmrzali.
Datumi za setev sadik so običajno tri tedne pred presajanjem na prosto, nekje v začetku aprila. Fižol sejemo naravnost na stalno mesto od začetka maja do sredine junija. Sejemo ga lahko v kupčke ob kole ali vrvice, ali pa ob koruzo, kot so to počele naše babice.
Gojenje in nega
Tla in gnojenje
Rastline potrebujejo veliko hranil, zato mora biti zemlja dobro pripravljena in pognojena že v prejšnji jeseni. Priporočljivo je gnojenje s fosforjem in kalijem. Nikakor ne dognojevajte z mineralnim dušikom, saj lahko povzroči več škode kot koristi. Fižol potrebuje tudi precej magnezija. Če opazite, da so rastline rumenkaste, predvsem pa listne žile ostajajo zelene, je priporočljivo rastline okopati, prerahljati tla okoli njih in dodati tekoči magnezij.
Opora in razmik
Visoki fižol je plezalka in mu je potrebno zagotoviti močno oporo. Pri bujnih sortah sejemo do šest zrn na vrvico ali kol, ob koruzi le tri do štiri. Pri manj bujnih sortah lahko sejemo do deset zrn na kol ali vrvico, ob koruzi do osem zrn. Razmik med skupinami naj bo približno 1 meter, med vrstami pa vsaj 2 metra. Nekatere sorte, kot je 'Hula', lahko dosežejo višino do 2,5 metra.
Zalivanje
Namakanje je posebej potrebno v času cvetenja, saj je ob suši oplodnja slabša. Namakamo v globino dvajset centimetrov, enkrat do dvakrat tedensko, po možnosti ne po listih in cvetovih. Še slabše je, če se med namakanji zemlja izsuši ali pa se zaradi zalivanja preveč zbije. V času suše lahko vodi za zalivanje občasno dodamo pripravek za krepitev rastlin.
Suh in vroč zrak poleti je za fižol pogosto neugoden. V vročem in suhem poletju, ko tudi nočne temperature ne padejo pod 30°C, je oploditev zelo slaba, kar se kaže v odpadanju cvetov in odsotnosti plodov. V takšnih razmerah samo zalivanje ne zadostuje, čeprav je potrebno za ohranitev rastline do ugodnejših temperatur.
Kolobar in škodljivci
Pomemben je tudi ustrezen kolobar, saj so fižolove pegavosti, rja, bela plesen in bakterijske pegavosti pogosto posledica slabega kolobarja. Pomembna je tudi dovolj velika medvrstna razdalja in setev zdravega semena. Veliko sort visokega fižola je občutljivih za dolžino dneva; v dolgem dnevu, posebej če je še zelo vroče, ne zacvetijo. Za odpadanje cvetov je največkrat kriva vročina, ko se cvetovi ne morejo oploditi. Ta pojav je močnejši ob slabem kolobarju in pregnojenosti tal z dušikom in organskimi gnojili.
Med škodljivci je najnevarnejši fižolar, ki napada tako v shrambi kot na vrtu. Naravni insekticidi iz naravnega piretrina se lahko uporabljajo za zatiranje listnih uši, rastlinjakovega ščitkarja in gosenic metuljev na okrasnih rastlinah.
Sorte in pridelava
Fižol 'Helda' tvori približno 25 cm dolge stroke brez niti z mesnato konsistenco. Srednje zeleni stroki vsebujejo bel fižol v notranjosti. Mlade stroke lahko uporabimo kot solato ali prilogo, odlični pa so tudi v juhah in enolončnicah. Ta sorta je primerna za setev v maju in juniju, z žetvijo od julija do oktobra.
Sorta 'Hula' je zgodnja in izjemno rodna sorta visokega stročjega fižola, ki se odlikuje po hitrem nastajanju strokov in dolgi sezoni obiranja. Stroki so dolgi, ravni, temno zeleni in brez niti. Rastlina je bujne rasti in potrebuje oporo.
Nekateri vrtnarji posebej zaupajo sortam, ki tvorijo okusne stroke, čeprav priznajo, da pri izbiri sorte še niso popolnoma strokovni. Obstajajo tudi sorte, ki so primerne tako za stročje kot za zrnje, kot je tista, ki jo vrtnarji sadijo okoli 5.-10. maja, da se ob opraševanju ne križa z drugimi sortami. Ta pozna sorta rodi od konca julija do sredine septembra. Spomladi pobrano stročje se uživa sproti, kar pa se posuši, se konec septembra pobere za zrnje, iz katerega pogosto nastane prebranec, nekaj zrnov pa ostane za seme za naslednje leto.
Čas nabiranja semena se najpogosteje lotimo, ko se poletje bliža jeseni, saj takrat najbolje opazimo spremembe na rastlinah. Če pustimo kakšen plod dlje časa na rastlini, hitro opazimo spremembe v barvi in povrhnjici.
Priporočljivo je poznavanje sorte, saj se pri bujnih sortah seje do šest zrn na vrvico ali kol, ob koruzi le tri do štiri, pri manj bujnih do deset zrn na kol ali vrvico, ob koruzi do osem zrn. Skupine naj bodo narazen 1 meter.
Za ljubitelje fižola se na eno osebo poseje deset semenk. Stroki se pobirajo, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti. Zrna v njih so majhna.
Uporaba
Užitni del rastline so stroki in zrna. Zrna uživamo tako mlada kakor suha. Mlade stroke lahko skuhamo in uporabimo kot solato ali prilogo. Odličen okus imajo tudi v juhah in enolončnicah. Fižol je primeren tudi za ozimnico, saj ga lahko vložimo v kozarce ali blanširamo in shranimo v zamrzovalnik.