Omrežje Natura 2000 predstavlja ključen element evropske strategije za ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih habitatov. V Sloveniji so bila Natura 2000 območja vzpostavljena leta 2004.
Uvod v omrežje Natura 2000 in njegov pomen
Natura 2000 območja v Sloveniji zajemajo skoraj 7203 km² ali 35,5 % ozemlja Republike Slovenije. Dodatna območja, ki po mnenju Evropske komisije izpolnjujejo pogoje za posebna varstvena območja, so bila določena v maju 2008. Omrežje Natura 2000 je sestavni del ekološko pomembnih območij (EPO), ki so območja pomembnih habitatnih tipov, njihovih delov ali večjih ekosistemskih enot in pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Ta omrežja so najprimernejša za ohranjanje ali doseganje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov v interesu Evropske unije, katere del je tudi Slovenija.
Pravna podlaga in razvrstitev območij
Območja Natura 2000, ki so del ekološkega omrežja EU, so določena z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07 in 43/08). Pravna podlaga za ta območja izhaja iz evropskih direktiv:
- Na podlagi Direktive o habitatih (Direktiva sveta 92/43/EGS) so opredeljena posebna ohranitvena območja (SCI - Sites of Community Importance).
- Na podlagi Direktive o pticah (Direktiva sveta 79/409/EGS) pa so določena posebna varstvena območja (SPA - Special Protection Areas).
Območja SPA in SCI se v določeni meri pokrivajo.
Proces določanja in usklajevanja območij v Sloveniji
Predloge območij SCI, ki jih je Slovenija opredelila z vladno uredbo na podlagi Direktive o habitatih, je Evropska komisija sprejela po posebnem postopku, ki je trajal nekaj let. Pogajanja z Evropsko komisijo so se začela z biogeografskima seminarjema: maja 2005 je potekal seminar za alpsko regijo in aprila 2006 za celinsko regijo.
Na podlagi zaključkov obeh seminarjev bo Slovenija morala določiti še nekatera območja po habitatni direktivi za tiste habitatne tipe oziroma vrste, za katere je Evropska komisija ugotovila, da niso določeni v zadostni meri.
Posebna varstvena območja za ptice (SPA)
Na podlagi Direktive o pticah uredba določa tudi posebna območja varstva, pomembna za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst ptic (SPA - Special Protection Areas). Ob pregledu usklajenosti je Evropska komisija ugotovila, da Slovenija ni določila zadostnega števila območij, tako po obsegu kot po številu. Zato so bila s spremembo uredbe v maju 2008 dodatno določena še območja, ki po mnenju Evropske komisije izpolnjujejo pogoje za posebna varstvena območja.
Ključni habitati in ekosistemi v omrežju Natura 2000 v Sloveniji
Struktura in sestava slovenskega omrežja Natura 2000 odražata naravne značilnosti pokrajine in prioritete varovanja.
- Gozdovi: Okrog 70 % slovenskega omrežja Natura 2000 pokrivajo gozdovi, kar kaže na njihovo splošno dobro ohranjenost. V preteklosti so bili precej izkrčeni nižinski poplavni gozdovi in trenutno niso v ugodnem stanju ohranjenosti, zato se s pomočjo omrežja še posebej varujejo.
- Kmetijska zemljišča: Od negozdnih površin je v omrežju približno 20 % kmetijskih zemljišč v uporabi. Med njimi so najpomembnejši ekstenzivni travniki. Ti so v mnogih območjih še v ugodnem stanju ohranjenosti, vendar so pritiski na zmanjševanje ugodnega stanja veliki, tako po naravni poti z zaraščanjem zaradi opuščanja kmetovanja kot tudi zaradi intenzifikacije njihove rabe.
- Jame: V omrežju Natura 2000 se posebej ohranjajo tudi jame, in sicer v okviru 70 območij od skupno 260-ih.
- Celinske vode: Celinske vode predstavljajo površinsko le dober odstotek omrežja, vendar je njihov pomen za ohranjenost omrežja zelo velik. Veliko voda sicer ni v najbolj ugodnem stanju ohranjenosti.
- Pozidana območja: V območju Natura 2000 so bistvena tudi nekatera pozidana območja, saj so človekova bivališča pomembna za razmnoževanje, počivanje oziroma prezimovanje nekaterih živalskih vrst. Zlasti gre za živali iz skupin ptic (na primer bela štorklja, veliki skovik) in sesalcev.
Povezava z Ekološko pomembnimi območji (EPO)
Natura 2000 območja so, kot že omenjeno, sestavni del ekološko pomembnih območij (EPO). Ekološko pomembna območja so določena z Uredbo o ekološko pomembnih območjih iz leta 2004 in so območja habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Kot ekološko pomembno območje je med drugim določeno tudi osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri ter morje in morsko obrežje.
Upravljanje in viri podatkov omrežja Natura 2000
Cilji upravljanja omrežja so povzeti po Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2005-2012 (Uradni list RS, št. 2/06).
Vodenje registrov in skrbniki podatkov
Izvorna baza podatkov oziroma Registra se vodita na podlagi naslednjih zakonskih podlag:
- 34. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON-UPB2, Uradni list RS, št. 96/04),
- 5. člena Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07 in 43/08),
- 4. člena Uredbe o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04).
Skrbnik podatkov za slovenska območja je Agencija RS za okolje, Urad za okolje in naravo, Sektor za ohranjanje narave. Datum zajema podatkov za kazalec je bil 20.10.2010. Podatki se zbirajo ob spremembi Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) ali Uredbe o ekološko pomembnih območjih.
Izvorna baza podatkov oziroma vir za širše evropske podatke je Barometer Natura 2000 Evropske komisije, Direktorat za okolje. Skrbnik teh podatkov je European Topic Centre on Biological Diversity. Datum zajema podatkov za kazalec je bil 20.10.2010, podatki pa se posodabljajo dvakrat letno.