Sodne takse so pomemben element sodnih postopkov v Sloveniji. Gre za takse, ki jih je sodišču dolžan plačati tisti, ki predlaga uvedbo sodnega postopka (npr. vloži tožbo) ali opravo posameznega dejanja pred sodiščem. Ker je za marsikaterega udeleženca sodnega postopka taksa lahko velik strošek, ki ga ni zmožen plačati, slovenska zakonodaja predvideva tudi možnost oprostitve plačila sodne takse, kot tudi njenega odloga ali obročnega plačila. O oprostitvi plačila sodne takse odloča sodišče na podlagi predloga zavezanca.
Zakonska podlaga in obseg sodnih taks
Primarna zakonska podlaga za ureditev sodnih taks je Zakon o sodnih taksah (ZST-1), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 37/2008 z dne 15. 4. 2008, in je bil kasneje dopolnjen z novelami ZST-1A (Uradni list RS, št. 97/2010 z dne 3. 12. 2010), ZST-1B (Uradni list RS, št. 63/2013 z dne 26. 7. 2013) in ZST-1D (Uradni list RS, št. 204/2021).
Struktura Zakona o sodnih taksah (ZST-1)
ZST-1 je razdeljen na več delov, ki podrobno urejajo različne aspekte sodnih taks:
- I. del: SPLOŠNE DOLOČBE
- 6.b člen: Domneva pravočasnosti plačila
- 6.c člen: Posebna vrnitev v prejšnje stanje
- 7. člen: Način določanja taksne obveznosti
- 8. člen: Plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
- 9. člen: Zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
- II. del: OPROSTITEV, ODLOG IN OBROČNO PLAČILO TAKS
- 10. člen: Taksne oprostitve na podlagi zakona
- 11. člen: Pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
- 12. člen: Postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe
- 13. člen: Obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
- 14. člen: Osebna veljavnost sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
- 15. člen: Obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
- III. del: TAKSE GLEDE NA VREDNOST PREDMETA POSTOPKA, NAČELO ENKRATNEGA PLAČILA TAKSE
- IV. del: UGOTOVITEV VREDNOSTI PREDMETA POSTOPKA
- V. del: TAKSA ZARADI ZAVLAČEVANJA SODNIH POSTOPKOV
Vrste oprostitev plačila sodnih taks
Taksne oprostitve na podlagi zakona (10. člen ZST-1)
Nekateri subjekti so plačila sodnih taks oproščeni že po zakonu. Mednje spadajo:
- država in državni organi,
- samoupravne lokalne skupnosti, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in posredni proračunski uporabniki, ki so v celoti v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti,
- centri za socialno delo, kadar so predlagatelji v postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij,
- humanitarne organizacije,
- tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost,
- invalidske organizacije v postopkih v zvezi z izvajanjem namena, za katerega so ustanovljene,
- invalidi v postopkih, povezanih z diskriminacijo zaradi invalidnosti.
Pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe (11. člen ZST-1)
Sodišče lahko stranko v celoti ali deloma oprosti plačila takse, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Sodišče stranko oprosti plačila sodne takse s sklepom, ki ga izda na podlagi predloga stranke. Pisni predlog za oprostitev je potrebno vložiti najkasneje do izteka roka za plačilo takse.
Obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Čeprav obrazec predloga ni posebej predpisan, mora predlog vsebovati določene obvezne sestavine, določene v drugem odstavku 12. člena ZST-1, med drugim:
- osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo stranke,
- osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo družinskih članov stranke.
V trditveno podlago strankinega predloga za taksno oprostitev sodi (vsaj) navedba osebnih imen in priimkov njenih družinskih članov, oziroma (alternativno) navedba, da je stranka samska oseba (oseba brez preživninskih obveznosti).
Trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve
Postopek odločanja o pogojih za taksno oprostitev je predlagalni postopek, v katerem se uporabljajo pravila pravdnega postopka (tretji odstavek 1. člena ZST-1), kjer načeloma velja razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP), preiskovalno načelo pa je izjema. To pomeni, da stranka ni povsem razbremenjena trditvenega in dokaznega bremena v zvezi z izpolnjevanjem zakonskih pogojev za taksno oprostitev.
Pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti in spremembe z novelo ZST-1D
Novela ZST-1D, ki je bila uveljavljena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 204/2021), je prinesla pomembne spremembe. Ureditev je bila usklajena z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018. Z novelo ZST-1D je bilo določeno, da soglasje polnoletnih družinskih članov in njihovi podpisi niso več obvezna sestavina predloga. To pomeni, da kadar predlog ne vsebuje teh sestavin, sodišče ne ravna po pravilih o nepopolnih vlogah, ampak o predlogu odloči, pri čemer pridobi podatke po uradni dolžnosti.
V postopku odločanja o taksni oprostitvi sodišče za potrebe ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (peti odstavek 12.a člena ZST-1).
Vendar pa obstajajo tudi neobvezne sestavine predloga (npr. podatki o dohodkih in premoženju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, soglasja in izjave družinskih članov - 4. do 7. alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1), v primeru katerih sodišče stranke ne poziva k dopolnitvi predloga, temveč o njem vsebinsko odloči.
Okoliščine, ki se presojajo pri odločanju o oprostitvi plačila takse
Pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse sodišče presoja okoliščine, kot so:
- materialni položaj predlagatelja in njegovih družinskih članov,
- vrednost predmeta postopka,
- število oseb, ki jih predlagatelj preživlja.
Če je predlagatelj samostojni podjetnik ali pravna oseba, se upošteva njihovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje. Takšni subjekti lahko uveljavljajo le delno oprostitev plačila sodnih taks, in sicer če nimajo sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne morejo zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Postopki, v katerih se sodne takse ne plačujejo
Sodne takse se ne plačujejo v naslednjih postopkih:
- v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči,
- v postopku o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse in o pritožbi zoper sklep o predlogu,
- v postopku o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo takse in o pritožbi zoper sklep o tem ugovoru,
- v postopku o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane takse,
- v upravnih sporih o priznanju mednarodne zaščite.
Odlog ali obročno plačilo sodne takse
Poleg oprostitve plačila sodne takse, Zakon o sodnih taksah (ZST-1) določa tudi možnost odloga plačila in obročnega plačila sodne takse, kar strankam omogoča prilagoditev finančnih obveznosti glede na njihov materialni položaj.
Sodna praksa: Primer Višjega sodišča v Ljubljani (VSL Sklep III Cp 2216/2024)
Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu III Cp 2216/2024 z dne 15.01.2025 obravnavalo pomembno vprašanje glede obveznih sestavin predloga za oprostitev plačila sodne takse in ravnanja sodišča ob nepopolnem predlogu. Zadeva je bila na civilnem oddelku, kjer je sodil sodnik dr. Tadeja Jelovšek.
Jedro odločbe
Postopek odločanja o pogojih za taksno oprostitev je predlagalni postopek. V njem se uporabljajo pravila pravdnega postopka (tretji odstavek 1. člena ZST-1), v katerem velja razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP), preiskovalno načelo pa je izjema.
V trditveno podlago strankinega predloga za taksno oprostitev sodi (vsaj) navedba osebnih imen in priimkov njenih družinskih članov, oziroma (alternativno) navedba, da je stranka samska oseba (oseba brez preživninskih obveznosti). Ker gre za predlagalni postopek, sodišču ne more biti naloženo ugibanje ali celo aktivno raziskovanje v smeri, ali ima stranka družinske člane (in morda z njimi povezane preživninske obveznosti). Morebiten dvom v pravilnost podatkov o družinskih članih je že del vsebinske obravnave predloga.
Obrazložitev primera in pomembne ugotovitve
Toženka je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (za pritožbo zoper sklep o stroških postopka), podredno za obročno oziroma odloženo plačilo te sodne takse, navedla, da je slabšega premoženjskega stanja in da bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo njeno preživljanje. Sodišče prve stopnje je njen predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo. Odločitev je temeljila na presoji, da toženka predloga za taksno oprostitev ni dopolnila, zato ga ni bilo mogoče vsebinsko obravnavati.
Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo toženke, ki je očitala, da sodišče z izpodbijanim sklepom ni odločilo o njenem predlogu v celoti in da bi moralo podatke pridobiti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje in poudarilo naslednje:
- Določbe Zakona o sodnih taksah (ZST-1) o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu sodne takse (10. - 15. člen) vključujejo spremembe in dopolnitve, ki so bile uveljavljene z novelo ZST-1D (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 204/2021). Z novelo je bila taksna ureditev usklajena z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018. Novela je določila, da soglasje polnoletnih družinskih članov in njihovi podpisi niso več obvezna sestavina predloga. To pomeni, da kadar predlog ne vsebuje teh sestavin, sodišče ne ravna po pravilih o nepopolnih vlogah, ampak o predlogu odloči (torej pridobi podatke po uradni dolžnosti).
- Vendar pa to ne pomeni, da je stranka povsem razbremenjena trditvenega in dokaznega bremena. Osebni podatki družinskih članov stranke, navedeni v 2. alineji drugega odstavka 12. člena ZST-1 (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčna številka, enotna matična številka občana in državljanstvo), so obvezna sestavina predloga. Brez teh podatkov sodišču ne more biti naloženo ugibanje ali aktivno raziskovanje, ali ima stranka družinske člane. Morebiten dvom v pravilnost podatkov o družinskih članih je že del vsebinske obravnave predloga.
- Ker toženkin predlog ni vseboval obvezne sestavine iz 2. alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo skladno s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 108. členom ZPP). Odločitev o zavrženju predloga na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP (v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) je bila pravilna, saj toženka kljub pozivu predloga ni dopolnila.
Ta odločba poudarja, da kljub razbremenitvi glede nekaterih prilog po ZST-1D, mora stranka še vedno navesti določene ključne podatke o družinskih članih, da lahko sodišče sploh začne postopek pridobivanja podatkov po uradni dolžnosti in vsebinsko obravnavo predloga.
tags: #priloga #k #predlogu #za #oprostitev