Ukrepi upravljanja Natura 2000 v gozdnem prostoru v Sloveniji

Uvod v Program upravljanja območij Natura 2000 (PUN)

Program upravljanja območij Natura 2000 (PUN) v Sloveniji predstavlja ključni operativni dokument za zagotavljanje ohranitve biotske raznovrstnosti v posebnih varstvenih območjih. Njegov osnovni namen je opredeliti izvajanje obveznosti varstva območij Natura 2000, ki jih Sloveniji nalaga evropska zakonodaja: Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih ter njuna pravna praksa.

Vlada RS je sprejela Spremembe Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015 do 2020), sprejetega s sklepom vlade 9. 4. 2015 in 28. 5. Ministrstvo za okolje in prostor bo na svojih spletnih straneh objavilo spremenjeni čistopis programa.

Program upravljanja območij Natura 2000 2015-2020: Ukrepi in Priloge

Operativni program - Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015-2020 je sprejela Vlada Republike Slovenije na 30. seji dne 9. aprila 2015, popravek dveh prilog na 38. seji dne 28. maja 2015 in nato na seji 24. marca 2016. Januarja 2021 je Vlada RS podaljšala uporabo podrobnih varstvenih ciljev in ukrepov za njihovo doseganje, določenih v tem programu.

V skladu z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) program določa podrobne varstvene cilje za vsako posamično območje Natura 2000 in varstvene ukrepe oziroma usmeritve za njihovo doseganje. Iz nabora z zakonodajo določenih ukrepov so določeni tisti varstveni ukrepi, ki so potrebni za doseganje varstvenih ciljev območij Natura. Program nadalje ureja njihovo vključevanje v zakonske, upravne in pogodbene ukrepe, v največ primerih pa vključevanje v druge načrte (npr. načrt upravljanja zavarovanega območja, gozdno gospodarske načrte, načrte upravljanja ribištva oz. ribiško gojitvene načrte, načrt upravljanja z vodami).

Ključne priloge programa 2015-2020

Prilogi 6.1 Cilji in ukrepi in 6.5 Monitoringi in raziskave so bile nadomeščene z novima prilogama v okviru sprememb programa. Program iz leta 2015-2020 je vseboval naslednje ključne priloge:

  • Priloga 6.1 Cilji in ukrepi: Določala je varstvene cilje in ukrepe.
  • Priloga 6.2 Načrti za Naturo - Seznam načrtov rabe naravnih dobrin: Vsebovala je seznam planov, ki so lahko neposredno potrebni za varstvo območij Natura 2000.
  • Priloga 6.3 Ciljne KOPOP površine: Opredeljevala je ciljne kmetijsko-okoljske-podnebne površine.
  • Priloga 6.4 Načrtovani projekti: Vključevala je tabele prednostnih projektov za izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov, sinergične projekte z ukrepi izboljšanja stanja voda, projekte z naravovarstvenimi aktivnostmi, projekte infrastrukture za obisk in interpretacijo, projekte za financiranje iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, projekte urejanja prometa ter projekte splošnega pomena.
  • Priloga 6.5 Monitoringi in raziskave: Določala je načrtovane monitoringe in raziskave.
  • Priloga 6.6 Presoja sprejemljivosti na varovana območja: Opisovala je presojo sprejemljivosti za varovana območja.
Tabela ključnih prilog Programa upravljanja Natura 2000 (2015-2020)

Analiza izvajanja ukrepov preteklega programa

Analiza izvajanja ukrepov predhodnega PUN za obdobje 2014-2021 je zajela vse razpoložljive podatke o izvajanju ukrepov v tem obdobju. Krovno poročilo analize je vključilo vse ključne podatke, medtem ko so bile obsežnejše analize pripravljene po posameznih sektorjih. Posebno pomembna je bila tudi analiza doseganja ciljev obstoječega programa, ki jo je s pregledom stanja vrst in habitatnih tipov Nature 2000 pripravil Zavod RS za varstvo narave. Ta analiza služi kot usmeritev, kam bo za doseganje ciljev treba vložiti več napora.

Med sektorskimi analizami je bila pripravljena tudi analiza ključnih omejitev, razlogov zanje in identifikacija ključnih aktivnosti za izboljšanje implementacije PUN na področju gozdarstva in upravljanja z divjadjo (Analiza PUN 2015-2018/19), ki jo je pripravil Gregor Danev idr. v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, Zavodom RS za varstvo narave in Gozdarskim inštitutom Slovenije.

Program upravljanja območij Natura 2000 2023-2028: Novi pristopi

Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028 (PUN 2023-2028) je sprejela Vlada Republike Slovenije oktobra 2023. S tem programom se podrobneje opredeljujejo dolgoročni ter programski varstveni cilji za vrste in habitatne tipe, ki izhajajo iz Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) in varstvenih ciljev za ohranjanje habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju.

Struktura novega programa in ukrepi (Priloga B)

PUN 2023-2028 določa cilje varstva narave za vsako od 355 območij Natura 2000 v Sloveniji, ukrepe za doseganje teh ciljev, pristojne sektorje in odgovorne nosilce izvajanja ukrepov ter vire financiranja. Ukrepi in usmeritve za doseganje varstvenih ciljev so oblikovani glede na značilnosti in stanje v vsakem območju Nature 2000. Iz nabora z zakonodajo določenih ukrepov so določeni tisti varstveni ukrepi, ki so potrebni za doseganje varstvenih ciljev območij Natura 2000. PUN 2023-2028 ureja vključevanje strokovnih vsebin v zakonske ukrepe, upravne ukrepe, pogodbene ukrepe, v največ primerih pa vključevanje v sistem načrtovanj posameznih sektorjev.

Dokumenti PUN 2023-2028 vključujejo več prilog:

  • Priloga A: Podrobni varstveni cilji.
  • Priloga B: Ukrepi Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028.
  • Priloga C: Predlogi prednostnih projektov s seznamom območij, habitatnih tipov, vrst in prednostnih objektov kulturne dediščine.
  • Priloga D: Seznam načrtov, potrebnih za varstvo območij Natura 2000.
  • Priloga E: Ciljne KOPOP površine za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
  • Priloga F: Seznam predvidenih monitoringov in raziskav.

Financiranje in prednostni projekti

PUN 2023-2028 postavlja okvir za črpanje sredstev EU v skladu z določili Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027, Strateškega načrta SKP 2023-2027 in Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (za obdobje 2021-2027), v delih, ki se nanašajo na območja Natura 2000. V programu so določeni prednostni projekti, s katerimi želi Slovenija doseči cilje in izkoristiti priložnosti območij Natura 2000 za lokalni razvoj, delovna mesta in gospodarsko rast ter za ohranjanje kulturne dediščine.

V programu so določeni tudi načrti trajnostnega gospodarjenja oziroma upravljanja naravnih dobrin ter monitoringi in raziskave za določene vrste in habitatne tipe, ki jih je treba izvesti za spremljanje kazalnikov zaradi poročanja EU in organom mednarodnih konvencij in sporazumov.

Vključevanje varstvenih ukrepov v gozdarske načrte

Varstveni ukrepi, določeni v okviru programov Natura 2000, se v gozdnem prostoru vključujejo v gozdnogospodarske načrte, ki so podprti z obsežno zakonodajo in podatkovnimi sistemi.

Pravne in prostorske podlage

Na podlagi 16. člena Zakona o gozdovih in prvega odstavka 17. člena Zakona o divjadi in lovstvu se podatki in temeljne prostorske podlage za načrte za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo praviloma pripravijo v obliki, primerni za računalniško obdelavo in hranjenje v prostorskem informacijskem sistemu. Prostorski podatki morajo biti v državnem koordinatnem sistemu. Vsi dokumenti, izdelani ali pridobljeni v postopku priprave teh načrtov, so dokumentarno gradivo, ki ga je treba hraniti najmanj do sprejema novega načrta. Zbirka podatkov se ažurira vsako leto z novo pridobljenimi podatki prejšnjega leta, najkasneje do 1. februarja.

Organizacija gozdnega prostora: Ureditvene enote

Za učinkovito upravljanje gozdnega prostora se določijo ureditvene enote:

  • Rastiščnogojitveni razredi (RGR): Oblikujejo se na ravni gozdnogospodarskih območij (GGO) in gozdnogospodarskih enot (GGE) po skupinah rastišč in gospodarskih kategorijah gozdov, upoštevaje vrstno sestavo in zgradbo gozdnih sestojev ter cilje gospodarjenja. Podrobnost oblikovanja RGR mora smiselno slediti prostorskemu merilu GGE oziroma GGO.
  • Gozdnogospodarske enote (GGE): Meje GGE praviloma potekajo po mejah katastrskih občin oziroma po naravnih mejah.
  • Oddelek: Je trajna ureditvena enota. Njegove meje praviloma potekajo po mejah katastrskih občin oziroma parcel, po razvodnicah, vodah, komunikacijah, presekah in drugih opaznih mejah.
  • Odsek: Je najnižja ureditvena enota. Odseki se oblikujejo tako, da je glede na rastišče, zgradbo gozdov ali njihovih funkcij omogočeno razlikovanje ciljev in smernic na ravni RGR. Meja odseka praviloma ne seka parcelne meje, površina delov parcele v različnih odsekih se oceni.

Meje ureditvenih enot se vrišejo na topografske in pregledne katastrske načrte merila 1:5.000 oziroma 1:10.000, na terenu se označijo samo v gozdu. Označene meje ureditvenih enot ne določajo posestnih mej.

Shematski prikaz ureditvenih enot gozdnega prostora (GGO, GGE, oddelek, odsek)

Večnamenske funkcije gozdov in Natura 2000

V gozdnem prostoru se prepoznava in ovrednoti več funkcij gozdov, ki so ključne za trajnostno upravljanje in so pogosto usklajene z varstvenimi cilji Natura 2000. Ovrednotene funkcije gozdov se določijo oziroma prikažejo po gozdnofunkcijskih enotah, ki zajemajo gozd, druga gozdna zemljišča in tista negozdna zemljišča, ki so z gozdom ekološko oziroma funkcionalno povezana, ter skupaj z gozdom zagotavljajo uresničevanje njegovih funkcij. Sem spadajo:

  1. Varovalna funkcija: Varovanje rastišča in njegove okolice pred erozijskimi procesi (mraz, sneg, voda, veter), preprečevanje zemeljskih in snežnih plazov, podorov, usadov, preprečevanje poglabljanja pobočnih jarkov, premeščanja naplavin, zadrževanje drobnega plovnega materiala in ohranjanje rodovitnosti gozdnih tal.
  2. Hidrološka funkcija: Mehansko in biološko čiščenje vode, uravnavanje vodnega režima z zadrževanjem hitrega odtekanja padavinske vode, počasnejšim taljenjem snega, ohranjanjem vode v gozdnih tleh in rastlinah ter zakasnjenim pronicanjem vode iz gozdnih tal v sušnih obdobjih.
  3. Funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti: Zagotavljanje življenjskega prostora rastlinskim in živalskim življenjskim združbam, zlasti tistih vrst, katerih življenjski ciklus je pomembno povezan z gozdom, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje naravnega ravnovesja.
  4. Klimatska funkcija: Manjšanje hitrosti in spreminjanje smeri vetrov, vpliv na temperaturo in vlažnost zraka ter na razmerje med plini v ozračju (proizvodnja kisika, skladiščenje ogljika v lesu in tleh).
  5. Zaščitna funkcija: Zaščita prometnic, naselij in drugih objektov pred naravnimi pojavi, kot so padanje kamenja in peska, snežni zameti, bočni vetrovi in zdrsi zemljišča, ter zagotavljanje varnosti bivanja in prometa.
  6. Higiensko-zdravstvena funkcija: Izboljšanje kakovosti in ohranjanje zdravega življenjskega okolja ter blaženje škodljivih vplivov imisij z absorpcijo sestavin onesnaženega ozračja, intenzivnejšo termiko in turbulenco ter izolacijo pred hrupom. Poudarjeno higiensko-zdravstveno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi v neposredni bližini bolnic in zdravilišč, ter gozdovi, ki se nahajajo v pasu med naselji oziroma bivalnimi objekti ter večjimi viri hrupa, smradu, sevanja in onesnaženja.
  7. Obrambna funkcija: Varovanje zemljišč in objektov, pomembnih za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. Poudarjeno obrambno funkcijo imajo zlasti gozdovi, ki se nahajajo v neposredni bližini državne meje, gozdovi, ki se uporabljajo kot poligoni za urjenje policijskih ali vojaških enot, ter gozdovi, ki varujejo črpališča pitne vode, državne rezerve, policijske, vojaške ipd.
  8. Rekreacijska funkcija: Omogočanje aktivnosti, ki telesno ali duševno sproščajo in krepijo, vključno z nabiranjem gozdnih plodov za lastne potrebe.
  9. Turistična funkcija: Zadovoljevanje potreb obiskovalcev, ki zaradi oddiha ali razvedrila, povezanega z gozdom, začasno spremenijo svoj kraj bivanja.
  10. Poučna funkcija: Ozaveščanje in posredovanje znanj o gozdu ter gospodarjenju z njim laični ali strokovni javnosti. Poudarjeno poučno funkcijo opravljajo gozdovi, po katerih so speljane oziroma v katerih se nahajajo gozdne, naravoslovne poti ipd.
  11. Raziskovalna funkcija: Načrtno zbiranje, opazovanje in ugotavljanje dejstev o gozdovih, njihovem izkoriščanju in rabi. Raziskovalno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, v katerih so postavljene raziskovalne ploskve, raziskovalni objekti, razne merilne naprave ipd.
  12. Funkcija varovanja naravnih vrednot: Varovanje redkih, dragocenih, znamenitih ali drugih vrednih naravnih pojavov.
  13. Funkcija varovanja kulturne dediščine: Varstvo in ohranjanje območij ali objektov, ki so rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja. Poudarjeno funkcijo varovanja kulturne dediščine opravljajo zlasti gozdovi ali njihovi deli, ki imajo po predpisih status kulturne dediščine, ali se nahajajo v njihovi neposredni okolici, ter ostanki ohranjenih tradicionalnih oblik gospodarjenja.
  14. Estetska funkcija: Omogočanje doživljanja skladnosti likovnih in funkcionalnih prvin v krajini.
  15. Lesnoproizvodna funkcija: Proizvajanje nadzemne lesne mase, ki jo je možno gospodarsko izkoriščati.
  16. Funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin: Izkoriščanje nelesnih materialnih koristi iz gozda, z izjemo divjadi in rekreativne rabe gozdov, ki se lahko pojavijo na trgu. Poudarjeno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki se gojijo zaradi plodov, gozdni semenski objekti, gozdovi, kjer se intenzivno odvija steljarjenje, čebelja paša, pridobivanje smole in drevesnih sokov, pridobivanje okrasnega drevja, izkoriščanje sečnih ostankov, ipd.
  17. Lovnogospodarska funkcija: Gospodarjenje s populacijami divjadi. Poudarjeno lovnogospodarsko funkcijo imajo zlasti gozdovi oziroma gozdni prostor v lovnih oborah, gozdovi z visoko gostoto populacij velikih rastlinojedov, oziroma gozdovi, v katerih prehranska kapaciteta okolja omogoča višjo številčnost divjadi.

Priprava in spremljanje gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot (GGE)

Proces priprave načrtov GGE

Za vse GGE, ki ležijo na GGO, se določi ureditveno obdobje gozdnogospodarskih načrtov GGE oziroma roki za obnovo teh načrtov, ki se navajajo z letnicama (od 1. januarja do 31. decembra). V letu pred začetkom ureditvenega obdobja morajo biti zbrani vsi podatki in pridobljena vsa gradiva, potrebna za izdelavo osnutka območnega načrta, zlasti naravovarstvene smernice in kulturnovarstvene smernice ter okoljska izhodišča. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) obvesti lastnike gozdov in zainteresirano javnost o možnosti dajanja pobud. Rok za zbiranje pobud traja od 1. marca do 31. maja v letu pred začetkom ureditvenega obdobja.

Osnutek gozdnogospodarskega načrta GGE določi strokovni svet območne enote ZGS in ga pošlje na ministrstvo z vlogo za odreditev javne razgrnitve. Vlogi mora biti priložen osnutek, zapisnik strokovnega sveta o določitvi osnutka, zapisnik o posredovanih pobudah lastnikov gozdov in zainteresirane javnosti s pojasnilom, kako so se pobude upoštevale, ter kopija odločbe ministrstva, pristojnega za okolje, o potrebi po izvedbi celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). Sklep o javni razgrnitvi osnutka se objavi na spletnih straneh ministrstva. Svet območne enote ZGS zavzame stališče do pripom o in predlogov, podanih na javni razgrnitvi in javni obravnavi. V primeru ugotovljene potrebe po izvedbi CPVO ZGS izdela okoljsko poročilo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

Vloga za pridobitev mnenja skupaj s predlogom gozdnogospodarskega načrta GGE se v elektronski obliki posreduje občinam na območju, katerih leži GGE, ter pristojni območni enoti Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.

Vsebina gozdnogospodarskih načrtov GGE

V gozdnogospodarskem načrtu GGE se določi cilj gospodarjenja z gozdovi v GGE, ki vključuje temeljne učinke, ki naj bi bili glede na specifične naravne, gospodarske in posestne razmere ter glede na potrebe po zagotavljanju funkcij gozdov uresničeni. Na ravni RGR se določijo tudi gozdnogojitvene usmeritve, ki zagotavljajo uresničitev gozdnogojitvenega cilja.

V lesno zalogo se vključuje drevje s premerom 10 cm in več na prsni višini (1,3 m). Osnovna metoda za ugotavljanje lesne zaloge in prirastka med vzorčnimi metodami je metoda stalnih vzorčnih ploskev. Lesna zaloga po sestojih se okularno ocenjuje, v drugih gozdovih pa se lesna zaloga in prirastek ocenjujeta okularno. Podatki opisov sestojev se pridobivajo z neposrednim opisovanjem na terenu oziroma iz gozdnogojitvenih načrtov ter iz letalskih posnetkov.

Prostorski del gozdnogospodarskega načrta GGE je povzetek vsebin, ki so namenjene usklajevanju različnih interesov v gozdnem prostoru, vključno z intenzivnostjo gospodarjenja z gozdovi. Na isti karti se lahko združuje več sorodnih vsebin pod pogojem, da je zagotovljena njena preglednost in uporabnost. Vsaka karta mora biti zložena v format A4, tako da je naslovnica v zgornjem desnem kotu, in opremljena z zaporedno številko, merilom, naslovom in legendo.

Spremljanje in spremembe načrtov GGE

Izvajanje gozdnogospodarskih načrtov GGE se spremlja na podlagi letnih evidenc posekanega drevja ter opravljenih gojitvenih in varstvenih del ter evidenc drugih del in dogodkov v GGE. ZGS vsako leto pripravi izpis podatkov o opravljenih delih ter poseku na ravni GGE in lastniških kategorij, ter na ravni oddelka.

Pobudo za spremembo oziroma dopolnitev gozdnogospodarskega načrta GGE lahko vloži fizična ali pravna oseba, ki izkaže svoj pravni interes. Rok za vložitev pobude je najkasneje do 1. junija. Sprememba oziroma dopolnitev gozdnogospodarskega načrta GGE se izdela za tisti del, ki ga pobuda zadeva.

tags: #priloga #6 #ukrepi #upravljanja #natura #2000