Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije in drugi predpisi določajo kriterije za uvrščanje vodstvenih delovnih mest v plačne razrede, še posebej na področju vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Ti kriteriji so ključni za zagotavljanje transparentnosti in pravičnosti sistema plač v javnem sektorju.
Osnovni kriteriji za določanje plačnih razredov
Pri uvrščanju delovnih mest in nazivov v plačne razrede se upoštevajo različni dejavniki, ki odražajo zahtevnost dela in odgovornost vodstvenega položaja. Ključni kriteriji so:
- Število zaposlenih, ki so podrejeni vodstvenemu delovnemu mestu.
- Zahtevnost področja dela, ki ga vodstveno delovno mesto pokriva.
- Prenos znanja in izkušenj s konkretnega strokovnega področja na druge.
- Povprečna izobrazbena struktura podrejenih javnih uslužbencev v organizacijski enoti.
Plače v javnem sektorju
Upoštevanje izobrazbene strukture podrejenih
Izračun povprečne izobrazbene strukture
Kriterij povprečne izobrazbene strukture podrejenih javnih uslužbencev v organizacijski enoti (v tarifnih razredih - TR) je pomemben dejavnik. Tarifni razredi določajo zahtevano raven izobrazbe za delo na določenem delovnem mestu. Na primer, VII. tarifni razred ima dve podskupini, VII/1 in VII/2, kot izhaja iz tabele 8. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS).
Za izračun točk po tem kriteriju se upošteva enotno VII. TR. Če ima delavec izračunano povprečje 5,55 delavcev, od tega sedem delavcev na V. stopnji, dva delavca na stopnji VII/1 in enega delavca na VII/2, ki je vodja II, je potrebno upoštevati vse navedene stopnje. Pri tem se upošteva tudi VI. stopnja, čeprav v danem primeru na tej stopnji ni nikogar zaposlenega, saj je pomembna celotna struktura.
Pravna podlaga in aneksi
Osnovna pravna podlaga za sistemizacijo delovnih mest in določanje plačnih razredov je Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), ki ga dopolnjujejo različni aneksi h kolektivnim pogodbam. Vlada Republike Slovenije, ki jo zastopajo minister za javno upravo, minister za finance, minister za vzgojo in izobraževanje ter minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, sklepa te anekse zaradi prevedbe plačnih razredov in uvrstitve v plačni razred delovnih mest in nazivov plačne skupine D - Delovna mesta na področju vzgoje in izobraževanja.
Primeri posebnih določb in izjem
- Delovna mesta ekspertov: Uporabniki proračuna, ki delujejo na nacionalni ravni in so ustanovljeni s strani Republike Slovenije, lahko določijo delovna mesta ekspertov v aktih o sistemizaciji delovnih mest, vendar morajo za to pridobiti soglasje soglasodajalca iz 22. člena ZSTSPJS.
- Administrativna in strokovno-tehnična delovna mesta: Delodajalec sistemizira ta delovna mesta iz plačnih podskupin, ki so tipična za dejavnost, ki jo opravlja (npr. D4 Specifična delovna mesta na področju vzgoje in izobraževanja ali D5 Specifična delovna mesta na področju visokega šolstva).
- Zmanjšana tedenska učna obveznost: Za obračun zmanjšane tedenske učne obveznosti se upošteva mesečni obseg opravljenih ur učne obveznosti. Pri ugotavljanju obsega opravljenih ur učne obveznosti se šteje, da je strokovni delavec opravil načrtovano učno obveznost tudi z opravljanjem nalog, ki so potrebne za realizacijo obveznega dela vzgojno-izobraževalnega programa (npr. šola v naravi, dnevi dejavnosti) ali če je bil opravičeno odsoten z dela.
- Dodatek za delo v popoldanskem času: Pripada tudi delavcu, ki opravlja redno delo v popoldanskem času, določeno z zakonom, če se ponavlja po določenem vzorcu in če javni uslužbenec na ta dan izpolni najmanj 75 % svoje redne dnevne delovne obveznosti med 12. in 22. uro.
- Delovna mesta Laborant II, Laborant III in Inštruktor praktičnih vsebin: Javnim uslužbencem na teh delovnih mestih, ki izpolnjujejo določene pogoje do 1. decembra 2024, se ponudi sklenitev aneksa h pogodbi o zaposlitvi zaradi višje uvrstitve delovnega mesta v plačne razrede.
Sodelovanje in uskladitve
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izdaja potrdila o vpisu aneksov v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi Zakona o kolektivnih pogodbah. Dinamika odprave nesorazmerij v osnovnih plačah je določena v Kolektivni pogodbi za javni sektor. Uporabniki proračuna opravijo prvi obračun plač v skladu z ZSPJS meseca septembra 2008 za mesec avgust 2008, pri čemer izplačajo prvi del zneska odprave nesorazmerja v osnovnih plačah od 1. decembra.
Z dnem uveljavitve posameznih aneksov se za določene delodajalce in delavce prenehajo uporabljati ali spremenijo nekatere določbe Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije. To vključuje spremembe v poglavjih o ocenjevanju delovne uspešnosti, tabelah plačilnih razredov in seznamih tipičnih delovnih mest po tarifnih skupinah.