Uvod in pravna podlaga
Neuradno prečiščeno besedilo predpisa, ki ureja standarde in normative, predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, saj je osnovni predpis povzet po PISRS (Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije).
S tem pravilnikom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 57), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 287 z dne 31. 10. 2015, str. 2).
Določbe pravilnika temeljijo na drugem odstavku 11. člena in drugih relevantnih členih Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 2321, 3/07 - uradno prečiščeno besedilo in drugih).
Določanje stroškov in dejavnosti
Metodologija za določitev vrednosti drugih dejavnosti, opredeljenih v 3. členu, je ključna za finančno ovrednotenje programov in storitev.
Stroški dela
Stroški dela vključujejo plače, prispevke delodajalca, stroške iz dela in druge osebne prejemke delavcev, določene v 4. členu. Za določitev stroška dela posameznika, ki izvaja program ali dejavnosti, se kot obračunski element uporabi 42. člen.
Izdatki za blago in storitve
Izdatki za blago in storitve zajemajo stroške, vezane na izvedbo programa ali dejavnosti. Sem spadajo na primer:
- učila in učni pripomočki kot drobni inventar,
- strokovna literatura,
- potrošni material za pripravo in izvedbo pouka,
- telekomunikacijske povezave (telefon, internet),
- material za tiskanje (papir),
- nadomestila delavcem.
Programi usposabljanja in izpopolnjevanja
Pravilnik opredeljuje tudi različne programe za poglabljanje in širjenje strokovnega znanja.
Splošni programi usposabljanja in izpopolnjevanja
To so programi, ki omogočajo poglabljanje in razširjanje strokovnega znanja ter spretnosti in poklicnih zmožnosti.
Študijski programi za izpopolnjevanje
Ti programi so namenjeni izpopolnjevanju, dopolnjevanju, posodabljanju in poglabljanju znanja na isti zahtevnostni ravni.
Storitve socialnega varstva: Cilji, postopki in kadri
Pravilnik podrobno določa izvajanje različnih storitev socialnega varstva, vključno z njihovimi cilji, postopki in zahtevanim kadrom.
Prva socialna pomoč
Opis in potek
V prvem delu storitve strokovni delavec predstavi institucijo in sebe, pri čemer upravičencu omogoča, da posreduje čim več pomembnih podatkov o svojih stiskah in težavah. V tretjem delu izvajalec predstavi upravičencu možne rešitve oziroma načine reševanja ugotovljenih stisk in težav. Pove mu o vrstah storitev, ki so na voljo pri različnih izvajalcih, in ga seznani s pogoji, pod katerimi lahko posamezno storitev uveljavi, ter s kriteriji za morebitne socialnovarstvene dajatve.
Po potrebi se upravičenca napoti k organom, kjer lahko dobi informacije ali sproži postopke v zvezi s pravicami na področju dela in zaposlovanja, pokojninskega in invalidskega varstva, zdravstvenega zavarovanja ali na sodišče. Izvajalec po potrebi nudi upravičencu tudi pomoč pri oblikovanju zahtevkov in vlog, za katere ima strokovno znanje. O ugotovitvah in dogovorih pripravi izvajalec uradni zapis.
Kadar gre za akutno socialno stisko ali če se prva socialna pomoč zagotavlja po uradni dolžnosti, izvajalec sam odloči o možnih rešitvah in izvede nujne ukrepe v skladu s pooblastili. Upravičenec pri tem sodeluje le po svojih zmožnostih.
Trajanje in izvajalci
Postopki prve socialne pomoči kot samostojne storitve trajajo v povprečju 45 minut. Storitve prve socialne pomoči opravljajo strokovni delavci iz drugega in tretjega odstavka 69. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št.).
Dokumentacija
Za upravičence, ki jim je bila nudena prva socialna pomoč po uradni dolžnosti oziroma na predlog drugih služb, se vodi zbirka podatkov v skladu z navodili na podlagi 115. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št.).
Osebna pomoč (svetovanje, urejanje, vodenje)
Splošni namen
Osebna pomoč obsega svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje ter izboljševanje njegovih socialnih zmožnosti in identificiranje virov v okolju, ki ga lahko podprejo. Je organizirana oblika pomoči posamezniku v situacijsko pogojenih stiskah in težavah, ki jih sam ne zna ali ne more odpraviti, je pa pripravljen skupaj s strokovnim delavcem soustvariti ustrezne rešitve. Ob tem se upoštevajo posameznikove potrebe, želje, sposobnosti in življenjske situacije.
Storitev se izvaja po principih in načelih svetovalnega procesa, nasvetovanja ter s tehnikami usmerjanja, pogajanja in nudenja opore.
Svetovanje
Svetovanje se uporabi ob stiskah in težavah, ki jih posameznik zaznava, pa jih ne zna ali ne zmore reševati sam, kadar se pričakuje, da bo ob pomoči sprostil svojo napetost in se sam usmeril v aktivno reševanje svojega položaja in sam spremenil svoje socialno vedenje.
Osebna pomoč v obliki svetovanja pred sklenitvijo dogovora obsega 3 ure pogovorov, od tega en pogovor na domu upravičenca. Nadaljnji pogovori in ukrepanja potekajo po dogovorjenih terminih z enkratnimi mesečnimi srečanji v trajanju 90 minut. Možna so tudi tedenska srečanja v trajanju 60 minut.
Urejanje
Urejanje je oblika strokovne pomoči posamezniku, ki je zašel v socialne stiske in težave zaradi osebnostnih ali vedenjskih posebnosti in pri tem ogroža tudi druge osebe. Uporabi se v socialnih stiskah in težavah, ko posameznikovo vedenje ogroža tudi okolje.
Osebna pomoč v obliki urejanja pred sklenitvijo dogovora obsega 3 ure pogovorov. Postopki za pripravo sodelovanja ključnih dejavnikov okolja trajajo povprečno 5 ur. Nadaljnje delo poteka po naprej dogovorjenih terminih in shemah ter zajema po eno mesečno srečanje z upravičencem v trajanju 60 minut ter z dejavniki okolja v trajanju 45 minut. V ciklusu urejanja je mogoče opraviti največ 10 takih srečanj oziroma povprečno 20 ur.
Vodenje
Vodenje se uporabi ob posameznikih, ki zaradi zdravstvenih, osebnostnih ali drugih posebnosti ne morejo samostojno živeti, v okolju pa obstajajo možnosti za stalne oblike pomoči pri urejanju in izboljševanju njihovega položaja.
Trajanje in cikli
Ciklus storitve osebna pomoč, ki vsebuje srečanja pred sklenitvijo dogovora z upravičencem, s ključnimi deležniki v okolju, nosilci mreže stalne oblike pomoči ter predstavitev sodelavcev oziroma prostovoljcev in evalvacijo, povprečno obsega 33 ur. Celoten ciklus storitve traja v 12 mesecih povprečno 55 ur in se lahko ponovi.
Izvajalci
Osebno pomoč v obliki svetovanja izvajajo strokovni delavci iz drugega in tretjega odstavka 69. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št.). Osebno pomoč v obliki urejanja in vodenja lahko izvajajo strokovni delavci iz drugega in tretjega odstavka 69. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo) ter strokovni sodelavci iz 70. člena. Minimalno kadrovsko zasedbo sestavljata en delavec s V. in en delavec s IV. tarifnim razredom.
Dokumentacija
Dokumentacija obsega evidence v skladu z navodili iz 115. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št.).
Pomoč družini za dom
Opis in sodelovanje
Pomoč družini za dom je strokovno voden proces, v katerem sodelujejo: dva strokovna delavca, družinski člani-upravičenci, ključni in odgovorni člani družine ter druge osebe, ki živijo z obravnavano družino oziroma lahko vplivajo nanjo. Četrti del obsega izvajanje dogovorov.
Strokovna delavca usposabljata družinske člane za njihov prispevek k obstoju, spreminjanju in razvoju družine. Spodbujata identifikacijo težav v odnosih in usmerjata družinske člane v progresivno reševanje konfliktov v družini ter v njenih odnosih z okoljem.
Proces in trajanje
Postopki prvega, drugega in tretjega dela do sklenitve dogovora o sodelovanju obsegajo 10 ur pogovorov, ki se lahko opravljajo tudi na domu. Nadaljnja srečanja potekajo po mesečno dogovorjenih terminih v povprečnem trajanju 90 minut.
Izvajalci in dokumentacija
Storitev lahko izvajajo strokovni delavci iz drugega in tretjega odstavka 69. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št.). Soizvajalci so lahko strokovni delavci iz prejšnjega odstavka ali delavci iz 70. člena, pri čemer se zahteva en delavec s V. in en delavec s IV. tarifnim razredom. Dokumentacija obsega evidence v skladu z navodili na osnovi 115. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št.).
Socialna oskrba na domu
Namen in ciljna skupina
Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni pa se ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti.
Priprava in izvajanje
Strokovna priprava izvajanja storitve v obliki analize primera, priprava dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvedba uvodnega srečanja med izvajalcem in upravičencem, traja v povprečju 8 ur na upravičenca oziroma 12 ur na par. Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca se lahko izvaja vse dni v tednu in sicer največ do 20 ur tedensko.
Vodenje in koordinacija
Prvi del storitve vodi strokovni delavec iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo). Vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev, opravlja strokovni delavec iz 69. člena ali strokovni sodelavec iz 70. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št.). Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca opravljajo strokovni sodelavci iz 70. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št.).
Supervizijski posveti
Sestavni del storitve so tudi supervizijski posveti za neposredne izvajalce storitve v obsegu najmanj 8 ur letno ter za vodje in koordinatorje storitve v obsegu najmanj 10 ur letno.
Dokumentacija
Osnovna dokumentacija izvajalca obsega evidence o osebnih podatkih upravičenca, vzpostavljene in vodene v skladu z navodili 115. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo), evidence dogovorov o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve, dnevnik opravljenih storitev ter podatke o plačilih ali oprostitvah plačil za storitve.
Mobilna pomoč
Namen in obseg
Mobilna pomoč je oblika strokovne pomoči na domu, s katero se osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju zagotavlja strokovna obravnava na domu. Odvisna je od potreb obravnavanih oseb, usmerjena pa je tudi na njihove svojce. Obsega opravila in postopke za korekcijo motenj ter za svetovalno in terapevtsko delo. Mobilna pomoč je strokovno delo, usmerjeno k prizadeti osebi.
Kadrovski normativi in določbe za institucionalno varstvo
Pravilnik določa specifične kadrovske normative, še posebej za institucionalno varstvo, in mehanizme za njihovo prilagajanje.
Spremembe in nadomestitev Priloge 1
Pomembna določba navaja, da se besedilo v dvanajstem odstavku »v Prilogi 1« nadomesti z besedilom »v Prilogah 1a, 1b in 1c, ki so kot Priloge 1, 2 in 3 sestavni del«. Prav tako se Priloga 1 Kadrovski normativi za upravičence v institucionalnem varstvu nadomesti s Prilogo 1a: Kadrovski normativ za otroke, mladostnike in odrasle osebe do 26. leta starosti.
Spremeni se tudi drugi stavek, ki se glasi: »Združujejo se lahko naloge in opravila pri osnovni in socialni oskrbi za delovna mesta, ki so uvrščena v največ V. tarifni razred, ter pri socialni oskrbi in poslovodenju za delovna mesta v VII/2. tarifnem razredu.«
Specifični normativi za stanovanjske skupine
Normativ za stanovanjske skupine, ki so dislocirane od zavoda in med seboj oddaljene več kot 500 m, ali normativ za bivalno enoto, ki vključuje manj kot 12 upravičencev (vendar ne manj kot 4), je 0,5 delavca za izvajanje osnovne oskrbe, 3,5 strokovnih delavcev in sodelavcev za izvajanje socialne oskrbe ter 0,5 za izvajanje poslovodenja. Za izvajalce, pri katerih je skupno število vključenih uporabnikov v storitev institucionalnega varstva manjše kot 75, se v vsaki stanovanjski skupini normativ strokovnih delavcev in sodelavcev za izvajanje socialne oskrbe poveča za 0,5 delavca.
Določbe za gluhe osebe
V 8. točki je dodana nova določba, ki pravi: »Če pri izvajalcu biva gluha oseba, mora del zaposlenih pri izvajalcu, na predlog vodstva zavoda, opraviti osnovni tečaj slovenskega znakovnega jezika v obsegu najmanj 30 ur.«
Nadomeščanje in prilagajanje delovnih mest
Zaradi specifičnih potreb uporabnikov in drugih okoliščin, ki vplivajo na potrebe po dodatnih kadrovskih zmogljivostih (lokacije, organiziranost, metode dela), se lahko od skupnega kadrovskega normativa, določenega v Prilogi 2 tega pravilnika, odstopa za največ 10 %, pri čemer se masa plač za zaposlene ne sme spremeniti za več kot 10 %.
Izvajalske organizacije lahko nadomeščajo delovna mesta znotraj osnovne oskrbe, znotraj socialne oskrbe in znotraj nalog poslovodenja, in sicer med:
- III. in IV. tarifnim razredom;
- IV. in V. tarifnim razredom;
- V. in VI. tarifnim razredom;
- VI. in VII/1. tarifnim razredom;
- VII/1. in VII/2. tarifnim razredom v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
Spremembe prilog in dogovori o storitvah
V 9. členu, točki a) Opis storitve, se peti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Konkreten obseg storitve se določi z dogovorom, ki ga uporabnik oziroma njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik podpiše z izvajalcem. V primeru izvajanja storitve izven varstveno delovnega centra dogovor podpiše tudi delodajalec, kjer se storitev izvaja. Sestavni del dogovora je tudi dodatna ponudba izvajalca, za katero se odloči uporabnik oziroma njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik, in del storitve, ki se izvaja v nadstandardnem obsegu.«
