Ta članek podrobno obravnava spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo na kadrovske normative, izvajanje storitev ter upravičence v okviru socialnovarstvenih storitev v Republiki Sloveniji, kot so določene v Prilogi 1a k Pravilniku o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev.
Splošne določbe in prenos direktiv
S pravilnikom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ.
Storitev osebne pomoči
Osebna pomoč obsega svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje ter izboljševanje njegovih socialnih zmožnosti in identificiranje virov v okolju, ki ga lahko podprejo. Je organizirana oblika pomoči posamezniku v situacijsko pogojenih stiskah in težavah, ki jih sam ne zna ali ne more odpraviti, je pa pripravljen skupaj s strokovnim delavcem soustvariti ustrezne rešitve. Ob tem se upoštevajo posameznikove potrebe, želje, sposobnosti in življenjske situacije.
Ciklus in izvajanje osebne pomoči
Ciklus storitve osebna pomoč, ki vsebuje srečanja pred sklenitvijo dogovora z upravičencem, s ključnimi deležniki v okolju, nosilci mreže stalne oblike pomoči ter predstavitev sodelavcev oziroma prostovoljcev in evalvacijo, povprečno obsega 33 ur. Storitev se izvaja po principih in načelih svetovalnega procesa, nasvetovanja ter s tehnikami usmerjanja, pogajanja in nudenja opore. Postopki prve socialne pomoči kot samostojne storitve trajajo v povprečju 45 minut.
Postopki prve socialne pomoči
V prvem delu strokovni delavec predstavi institucijo in sebe. Ob tem upravičencu omogoča, da o svojih stiskah in težavah posreduje čim več pomembnih podatkov. V tretjem delu izvajalec predstavi upravičencu možne rešitve oziroma načine reševanja ugotovljenih stisk in težav. Seznani ga z vrstami storitev, ki so na voljo pri različnih izvajalcih, in s pogoji, pod katerimi lahko posamezno storitev uveljavi ter s kriteriji za morebitne socialnovarstvene dajatve. Po potrebi ga napoti k organom, kjer lahko dobi informacije, ali sproži postopke v zvezi s pravicami na področju dela in zaposlovanja, pokojninskega in invalidskega varstva, zdravstvenega zavarovanja ali na sodišče. Po potrebi izvajalec upravičencu nudi tudi pomoč pri oblikovanju zahtevkov in vlog, za katere ima strokovno znanje. O ugotovitvah in dogovorih izvajalec pripravi zapisnik.
Kadar gre za akutno socialno stisko ali če se prva socialna pomoč zagotavlja po uradni dolžnosti, izvajalec sam odloči o možnih rešitvah in izvede nujne ukrepe v skladu s pooblastili. Upravičenec pri tem sodeluje le po svojih zmožnostih.
Kadrovski normativi in izjeme
Priloga 1, ki določa kadrovske normative za upravičence v institucionalnem varstvu, se nadomesti s Prilogo 1a: Kadrovski normativ za otroke, mladostnike in odrasle osebe do 26. leta starosti.
Prilagoditve normativov
Normativ za stanovanjske skupine, ki so dislocirane od zavoda in med seboj oddaljene več kot 500 m, ali normativ za bivalno enoto, ki vključuje manj kot 12 upravičencev, vendar ne manj kot 4, je 0,5 delavca za izvajanje osnovne oskrbe, 3,5 strokovnih delavcev in sodelavcev za izvajanje socialne oskrbe ter 0,5 za izvajanje poslovodenja. Za izvajalce, pri katerih je skupno število vključenih uporabnikov v storitev institucionalnega varstva manjše kot 75, se v vsaki stanovanjski skupini normativ strokovnih delavcev in sodelavcev za izvajanje socialne oskrbe poveča za 0,5 delavca.
Zaradi specifičnih potreb uporabnikov in drugih okoliščin, ki vplivajo na potrebe po dodatnih kadrovskih zmogljivostih (lokacije, organiziranost, metode dela), se lahko od skupnega kadrovskega normativa, določenega v Prilogi 2 tega pravilnika, odstopa za največ 10 %, pri čemer se masa plač za zaposlene ne sme spremeniti za več kot 10 %.
Izvajalske organizacije lahko nadomeščajo delovna mesta znotraj osnovne oskrbe, znotraj socialne oskrbe in znotraj nalog poslovodenja, in sicer med: III. in IV. tarifnim razredom; IV. in V. tarifnim razredom; V. in VI. tarifnim razredom; VI. in VII/1. tarifnim razredom ter VII/1, in VII/2. tarifnim razredom v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Združujejo se lahko naloge in opravila pri osnovni in socialni oskrbi za delovna mesta, ki so uvrščena v največ V. tarifni razred ter pri socialni oskrbi in poslovodenju za delovna mesta v VII/2. tarifnem razredu.
Posebnosti za gluhe osebe
Če pri izvajalcu biva gluha oseba, mora del zaposlenih pri izvajalcu, na predlog vodstva zavoda, opraviti osnovni tečaj slovenskega znakovnega jezika v obsegu najmanj 30 ur.
Storitev podpore žrtvam kaznivih dejanj
Upravičenci in cilji
Upravičenci do storitve podpore žrtvam kaznivih dejanj so vse osebe, ki jim je bila s kaznivim dejanjem neposredno povzročena kakršnakoli škoda. Upravičenec je lahko vsakdo, ki se je znašel v stiski in zatrjuje, da je žrtev kaznivega dejanja, storjenega v Republiki Sloveniji, ne glede na to, ali je kaznivo dejanje prijavil. Posebna pozornost se namenja najranljivejšim skupinam upravičencev.
Storitev podpora žrtvam kaznivih dejanj je strokovno voden proces, v katerem se skupaj z upravičencem definira problem in določijo cilji storitve.
Izvajanje storitve
Drugi del storitve zajema seznanjanje upravičenca o pravicah in oblikah pomoči in storitvah, ki jih izvaja center za socialno delo ter že delujoča mreža programov in storitev za zaščito žrtev kaznivih dejanj, informiranje o pristojnostih drugih deležnikov (npr. policije, pravosodnih organov, nevladnih organizacij) ter usmerjanje upravičenca v ustrezne specialistične programe in druge oblike pomoči, ki so na voljo. Pripravi se zapisnik vsebine srečanja in ciljev storitve.
Pomoč družini na domu
Strokovna delavca usposabljata družinske člane za njihov prispevek k obstoju, spreminjanju in razvoju družine. Spodbujata identifikacijo težav v odnosih in usmerjata družinske člane v progresivno reševanje konfliktov v družini in v njenih odnosih z okoljem.
Postopki prvega, drugega in tretjega dela pomoči družini za dom do sklenitve dogovora o sodelovanju obsegajo deset ur pogovorov, ki se lahko opravljajo tudi na domu. Nadaljnja srečanja potekajo po mesečno dogovorjenih terminih v povprečnem trajanju 90 minut.
Prevozi za upravičence
Prevozi vključujejo organizacijo in izvedbo prevozov v zvezi z uveljavljanjem zakonskih pravic in obveznosti v nujnih primerih za vse upravičence.
Otrokom, mladostnikom in odraslim osebam s posebnimi potrebami do 26. leta starosti, ki so vključene v dnevno obravnavo ter Prilagojeni program za predšolske otroke ali Posebni program vzgoje in izobraževanja, se prevoz zagotavlja skladno s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja. Otroci, mladostniki in odrasle osebe s posebnimi potrebami, ki so vključeni v celodnevno obravnavo ter Posebni program vzgoje in izobraževanja, imajo pravico do brezplačnega prevoza za odhode in prihode od izvajalca storitve do doma, in sicer v primeru odhoda v domače okolje v času vikenda in praznika, v trajanju vsaj 24 ur.
Dopolnjene določbe v pravilniku
V Pravilniku o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev pomoč družini na domu, socialni servis, institucionalno varstvo in vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji (Uradni list RS, št. 47/24) se v 12. členu v drugem odstavku za besedilom »institucionalnega varstva« črta pika in doda besedilo »oziroma določbe za postopke uveljavljanja in izvajanja storitev na podlagi zakona, ki ureja socialno varstvo.«
Konkreten obseg storitve se določi z dogovorom, ki ga uporabnik oziroma njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik podpiše z izvajalcem. V primeru izvajanja storitve izven varstveno delovnega centra dogovor podpiše tudi delodajalec, kjer se storitev izvaja. Sestavni del dogovora je tudi dodatna ponudba izvajalca, za katero se odloči uporabnik oziroma njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik, in del storitve, ki se izvaja v nadstandardnem obsegu.
Za upravičence iz drugega odstavka 20. člena tega pravilnika se, kadar se storitev izvaja v drugi organizirani obliki kot podpora na domu upravičenca in njegove družine, na podlagi strokovne ocene, individualnega načrta in sklenjenega dogovora, prilagodi obseg zagotavljanja osnovne oskrbe in socialne oskrbe v individualnem paketu glede na potrebe upravičenca ter vključitev v razpoložljive oblike pomoči na področju socialnega varstva.