Trojanski krofi so simbol slovenske kulinarike in so doma izključno na Trojanah. Njihova prepoznavnost sega daleč preko slovenskih meja, kar potrjuje dejstvo, da so uvrščeni med aktivne spominke v Sloveniji in so si prislužili znak slovenske kakovosti SQ. Ti znameniti krofi velikani, katerih premer krepko presega deset centimetrov, so na voljo samo sveži in še topli, nikoli pa jih ne pripravljajo na zalogo.
Zgodovina trojanskih krofov
Zgodovina slovitega trojanskega krofa se je začela pisati leta 1961. Takrat je tedanja vodja Gostilne pri Konšku, Rajka Konšek (iz družine, ki so ji po drugi svetovni vojni denacionalizirali premoženje), sklenila, da bodo svojim gostom ponudili nekaj sladkega, nekaj, kar bi lahko gostje tudi odnesli s seboj in po čemer bi sčasoma postali prepoznavni. Pred tem je bila gostilna znana predvsem po ocvrtih piščancih in kolinah.
Zgodba trojanskih krofov se je torej začela z Rajko Konšek, lastnico takratne Gostilne pri Konšku na Trojanah. Leta 1961, okoli pusta, se je kuharica Rajka odločila, da bo gostom kot sladico spekla krofe, ki so nemudoma postali uspešnica. V prvem letu so jih prodali okoli 150 tisoč, zdaj pa jih le v nekaj dneh okoli pusta prodajo sto tisoč.
Gospa Rajka se je odpravila celo na Dunaj, da bi preverila, kako pripraviti najboljše krofe. Priljubljenost krofov s Trojan je hitro rasla, gospa Rajka pa je postala znana osebnost. Gostilna, kjer so začeli leta 1961 cvreti krofe, in gostinsko podjetje, h kateremu spada, sta preživela odprtje avtoceste pred desetletjem skorajda brez prask, navkljub številnim črnogledim napovedim. Gostje so se hitro začeli vračati, tako domači kot tuji.
Izdelava in kakovost
Trojanski krofi se ponašajo z izjemno kakovostjo. Izdelani so izključno iz naravnih in domačih sestavin, brez dodatkov. Dobavitelji so dolgoletni in preverjeni, kar zagotavlja konstantno visoko kakovost. Pomembna sta tudi tradicija in dolgoletne izkušnje zaposlenih, ki pripravljajo krofe. Trojanski krofi so ročno izdelani in vsak je štirikrat ali petkrat preverjen, preden je pripravljen za prodajo, nikoli pa ne pozneje kot dvajset minut po ocvrtju.
Za približno 100.000 krofov porabijo okoli devet ton moke, dve toni marmelade, dve toni in pol rumenjakov, 550 litrov ruma in 250 kilogramov kvasa. Sestavine jim dostavljajo večkrat tedensko, saj gre za ogromne količine - moke in marmelade ne merijo v kilogramih, ampak kar v tonah. Sestavine so vedno sveže, olje za cvrtje pa se redno menja.
Pred petdesetimi leti je ves postopek izdelave potekal ročno, danes pa so zaradi veliko večjih količin nekaj dela prevzeli stroji. Testo se zamesi strojno, preostanek dela pa še vedno opravijo človeške roke. Testo se po gnetenju obvezno spočije, vzhaja, nato pa se oblikuje in cvre. Marmelado vbrizgajo v že pečen krof, kar preprečuje, da bi med peko pobegnila.
Vrste krofov in prodaja
Izvirni trojanski krof je napolnjen z marelično marmelado, ki je še vedno daleč najbolj priljubljena. Vendar pa se želje ljudi spreminjajo, zato so ponudbo razširili. Danes so na voljo tudi krofi, polnjeni z borovničevo marmelado, vanilijevo kremo in obliti s čokolado. Čokoladni so še posebno priljubljeni, nekateri so posuti s kokosovo moko.
Prodaja krofov pomeni dobro tretjino vseh prihodkov Gostinskega podjetja Trojane. V petinpetdesetih letih, odkar jih cvrejo, so jih ocvrli in prodali okoli 110 milijonov. Skupna številka krofov iz Trojan se danes približuje 140 milijonom. Dnevno prodajo od 3000 do 5000 krofov, kakšen dan pa celo 6000. V normalnih časih med tednom prodajo med osem in deset tisoč dnevno, za konec tedna pa na dan osemnajst do devetnajst tisoč krofov.
VELIKI TEST SLOVENSKIH KROFOV [Tanja Kocman] | Stvar
Povpraševanje še posebno naraste v pustnem času, to je od debelega četrtka do pustnega torka, ko jih ocvrejo od 80.000 do 100.000, kar pomeni od 15.000 do 20.000 krofov na dan. Krofi so uspešnica skozi vse leto, ne le v pustnem času. »Ne moremo vedno predvideti, koliko ljudi bo prišlo. In priprave krofov ni mogoče pospešiti; traja približno dve uri in pol, samo uro pa, da jih ocvremo. Ampak - če bi bilo drugače, tudi vrst ne bi bilo. To nas ločuje od drugih in zato so ljudje pripravljeni počakati,« pojasnjuje direktor Bojan Gasior.
Geografska lega in pomen Trojan
Trojane so razloženo naselje v Občini Lukovica, 8 kilometrov jugozahodno od Vranskega. Nahajajo se na prometni točki ob cestnem križišču proti Zagorju ob Savi, kjer so se razvili objekti izletniškega turizma. Čez naselje vodi Evropska pešpot E-6. Trojane z južne strani ponujajo slikovit pogled na gostišče s prodajalno krofov, za njim pa poteka magistralna cesta Ljubljana-Celje, ki se spušča proti Štajerski.
Ime "Trojane" je v pozni antiki zapisano kot Atrans. Etimološko se je iz latiniziranega romanskega refleksa starosaksonske oblike razvilo slovansko Trǫdь, česar množinsko prebivalsko ime Trǫd'ane se je razvilo v današnje Trojáne. Ime torej prvotno pomeni "prebivalci kraja Trǫdь". Antično ime Atrans etimološko ni pojasneno, je pa predlatinsko.
Zametki poselitve naj bi segali v prazgodovino. Rimskodobna naselbina se je širila južno od današnje ceste, delno pod temelji današnjega naselja in se spuščala po terasah južnega pobočja. Drobne najdbe izvirajo od sredine 1. do zgodnjega 4. stol. n. št., odkrit je bil tudi lončarski obrat s pečema in sušilnico za keramiko. Grobišče je bilo zahodno od naselbine.
Posebej so zanimivi skromni ostanki enega ali celo dveh bronastih kipov konj, morda delov konjeniških portretov vladarjev. Slovenska naselbina se prvič omenja leta 1228. Razdejano rimsko cesto, ki ni ubirala sedanje trase, temveč se je spustila čez Zaplanino in Presedlje po pobočjih Čemšeniške planine v Tabor v Savinjski dolini, so v 17. stoletju popravili, ker sta se razvila trgovina in promet med Kranjsko in Štajersko.
Drugi slovenski krofi
Krofov je v Sloveniji že dobiti takšnih in drugačnih, vendar trojanski že desetletja ohranjajo svoj primat. Vendar to ne pomeni, da so edini vredni omembe. Po vsej Sloveniji najdemo tradicionalne postojanke z izvrstnimi krofi. Medtem ko je zgodovina trojanskih krofov jasna, pa izvor teh ocvrtih kvašenih hlebčkov ni točno znan. Krofe si tako kot številne druge jedi lasti več držav oziroma narodov. Poznajo jih v praktično vseh državah srednje Evrope, svoje "donuts" imajo tudi čez lužo.
Slonovi krofi v Ljubljani
Številni so prepričani, da so Slonovi krofi daleč najboljši. Puhasti, ravno prav mastni in tako lepo posuti s sladkorjem, da se otrokom po krajšem ali malo daljšem vzponu na Lovrenc pod nosom narišejo simpatični sladki brki. Slobodanka Vukovič že 36 let ustvarja najboljše Slonove krofe. Tradicija Slonovih krofov sega v leto 1962, ko so na vogalu odprli najmodernejšo slaščičarno daleč naokoli. Njihove krofe dobimo samo v pustnem obdobju, to je 10 dni v letu. Ta omejena dostopnost in strogo varovan recept sta ustvarila pravo "famo" okoli njih.
Slobodanka Vukovič, čeprav je gospa že upokojena, se za deset dni zapre v svojo slaščičarsko delavnico s pomočnico Marijo Keder. Recept za Slonove krofe je strogo varovana skrivnost, ki je doslej ni izdala še nikomur.
Kukljevi krofi iz Velikih Lašč
Tudi h Kuklju v Velikih Laščah je treba nujno, če si želimo dober krof. Gostilno Pri Kuklju vodi Margareta Damjanić, že sedma generacija te uspešne gostilniške tradicije. Njihovi krofi so pomembni zaradi dobro uležane moke in dolgega gnetenja testa, ki vanj prodre dovolj zraka. Pri njih to počnejo strojno, s staro mešalko, ki jo je uporabljala že stara mama Štefka Koprivčeva. Krofe ocvrejo v 30 let stari fritezi in jih napolnijo izključno z marelično marmelado, posujejo pa jih s klasičnim sladkorjem v prahu in ščepcem vanilijevega sladkorja. Med letom jih ocvrejo približno 200 na dan, v pustnem obdobju pa proizvodnjo podeseterijo.
Krofi v Pomurju in na Dolenjskem
Tudi v Pomurju ni gostinskega lokala, trgovine, slaščičarne ali gospodinjstva, kjer ne bi v pustnem času vsaj enkrat zadišalo po krofih. Enako je v Restavraciji M v Gornji Radgoni, kjer vodja kuhinje Majda Belna že okoli 30 let pred pustom vsak dan scvre več sto lepih, sočnih in najboljših krofov daleč naokoli. Pri njej velja pravilo, da »šele venček pokaže, koliko res velja kuharica«. V Restavraciji M poskušajo ocvreti čim bolj zdrave krofe, z manjšo količino sladkorja, olja in marmelade.
Če v dolenjski prestolnici iščete slastne, omamno dišeče in ne premastne krofe, takšne, kot so jih nekoč pripravljale mame in babice, je pravi naslov Gostišče na Trgu v Novem mestu. Uporabljajo sveža živila, brez praškov, konzervansov ali drugih umetnih dodatkov. Večina sestavin je domačih, lokalnih, s šolskega kmetijskega posestva ali od nekdanjih dijakov in diplomantov.