Minimalni pogoji za ustrezne bivalne razmere živali v ujetništvu

Pravilnik o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu (Uradni list RS, št. 90/01), v nadaljevanju odredba, določa minimalne pogoje za zagotavljanje ustreznih bivalnih razmer živali v ujetništvu. Ti pogoji so konkretizirani v Prilogi I k odredbi.

Splošna načela in zakonska podlaga

V 4. členu odredbe so podana splošna navodila, kdaj ima žival ustrezne bivalne razmere. Bistvo Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) je zaščita življenja živali, njihovega zdravja in dobrega počutja, kar je določeno v prvem členu. Minimalni pogoji naj bi zadostili temu standardu. Vse, kar je manj od teh pogojev, ne omogoča ustrezne zaščite.

Dostojanstvo živali je pomemben vidik, saj imajo živali, tako kot ljudje, svoje dostojanstvo. Znanstveniki celo ugotavljajo, da imajo živali osebnost. Zaščita živali v Sloveniji je v javnem interesu in je celo ustavno določena v 4. odstavku 72. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da zaščito živali pred mučenjem ureja zakon.

Kritika člena 7 odredbe

Člen 7 odredbe, ki dopušča spreminjanje oziroma poslabšanje minimalnih bivalnih pogojev, je predmet kritike. Ta določba pomeni, da se minimalni pogoji lahko poslabšajo, kar za živali ni dobro, saj so že osnovni minimalni pogoji zanje pogosto nevzdržni in nesprejemljivi. Izjema iz 7. člena odredbe je v nasprotju z:

  • 19. členom Zakona o ohranjanju narave: Ta člen prepoveduje zadrževanje domorodnih in tujerodnih vrst živali v ujetništvu v neustreznih bivalnih razmerah. Zakon ne predvideva izjem od ustreznih bivalnih razmer, saj so ustrezne bivalne razmere lahko le enoznačne.
  • Zakonom o zaščiti živali (ZZZiv): Pogoji, ki so slabši od minimalnih, so v nasprotju s standardom zaščite živali, določenim v prvem členu ZZZiv. To ogroža dobro počutje, zdravje in življenje živali.
  • 6. členom odredbe in 341. členom KZ (Kazenskega zakonika): Pogoji, ki so slabši od minimalnih, se lahko, ob nastopu dodatnih okoliščin, obravnavajo kot mučenje živali. Dolgotrajno trpljenje živali v takšnih razmerah lahko pomeni surovo ravnanje z živaljo.
  • 7. členom ZZZiv: Ta člen živalim omogoča svobodo gibanja, primerno glede na njihovo vrsto, kar preprečuje nepotrebno trpljenje. Slabši pogoji od minimalnih ne morejo zagotoviti ustrezne svobode gibanja.
infografika: primerjava minimalnih pogojev z dejanskimi na razstavah

Posebej sporna 4. točka 7. člena odredbe

Posebej škodljiva je 4. točka 7. člena odredbe, ki dopušča poslabšanje bivalnih razmer za največ sedem dni, če gre za prirejanje razstav, tekmovanj in drugih prireditev. Ti razlogi so izključno v korist ljudi in živalim povzročajo veliko bede in trpljenja. Primeri, kot so razstave kač, krokodilov in plazilcev, pogosto kažejo popolnoma nesprejemljive bivalne pogoje:

  • Velike kače so stlačene v majhne kletke, kjer se ne morejo niti raztegniti.
  • Krokodili so gneteni v vodnih delih bivalnih prostorov, kar omejuje njihovo gibanje.

Problematično je tudi, da Veterinarska uprava Republike Slovenije (VURS), ki izdaja predhodna soglasja za takšne prireditve, v teh soglasjih ne precizira spremenjenih bivalnih pogojev, temveč le povzame splošno določbo iz 7. člena odredbe. To je verjetno v nasprotju z Zakonom o splošnem upravnem postopku, ki zahteva konkretizacijo izreka odločbe.

Predlogi za izboljšanje

Po našem mnenju je potrebnost ali nepotrebnost ravnanja z živalmi potrebno presojati izključno glede na potrebe in interese same živali, ne pa skozi interese ljudi. To izhaja iz temeljne premise zaščite živali - zaščite življenja, zdravja in dobrega počutja (1. člen ZZZiv).

Besedno zvezo "utemeljenega razloga" iz 3. člena ZZZiv je treba tolmačiti izključno skozi interese in potrebe živali. To pomeni, da je vsaka želja ali interes človeka, ki ni nujen za živali ali življenjsko nujen za ljudi, prepovedana, razen če gre za zaščito življenja, zdravja ali dobrega počutja živali.

Zadrževanje živali v ujetništvu večinoma služi le interesom ljudi in za živali ni potrebno, zato ga je treba omejiti na redke izjeme, ko je v korist živali (npr. rehabilitacija po poškodbah). Živali niso osnovna sredstva za doseganje človekovih želja, temveč so živa bitja s svojimi občutki, čustvi, inteligenco in dostojanstvom.

Predlagamo preoblikovanje 7. člena odredbe tako, da bo zadrževanje živali v ujetništvu v bivalnih pogojih, ki so slabši od minimalnih, mogoče le takrat, ko je to v korist živali in ni druge možnosti. Strokovni svet za zaščito živali naj ta predlog podpre, saj lahko po zakonu predlaga ukrepe v korist živali.

tags: #priloga #1 #minimalni #pogoji #za #ugotovitev