Ta pravilnik podrobneje ureja izvajanje Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) in določa specifične pogoje ter postopke za različne vidike obdavčitve z DDV. Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16, 86/16, 50/17, 84/18, 77/19, 58/21, 205/21, 16/22, 82/22, 17/23 in 133/23). Šifre standardne klasifikacije dejavnosti, uporabljene v tem pravilniku, so opredeljene v Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
Davčni zavezanci in njihove obveznosti
Opredelitev davčnega zavezanca
Davčni zavezanec je vsaka pravna ali fizična oseba iz prvega odstavka 5. člena ZDDV-1, ki opravlja ekonomsko dejavnost, opredeljeno v drugem odstavku 5. člena ZDDV-1. Davčni zavezanec je tudi oseba, ki v Sloveniji nima sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote niti stalnega ali običajnega prebivališča (v nadaljevanju: davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji), ki opravlja ekonomsko dejavnost.
Obveznosti davčnih zavezancev brez sedeža v Sloveniji
- Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa sedež v drugi državi članici, lahko uveljavi oprostitev plačila DDV ob uvozu blaga v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZDDV-1.
- Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa sedež v tretji državi ali na tretjem ozemlju, lahko uveljavi oprostitev plačila DDV ob uvozu blaga v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZDDV-1, če opravlja dejavnost v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDDV-1 in je identificirana za namene DDV v skladu z 79. členom ZDDV-1.
- Takšen davčni zavezanec mora davčnemu zastopniku za potrebe izpolnjevanja obveznosti iz naslova DDV poslati po en izvod izdanih računov, na katerih je poleg drugih predpisanih podatkov v skladu s 17. točko 82. člena ZDDV-1 navedena tudi identifikacijska številka davčnega zavezanca, ki je pridobil blago.
- Davčni organ lahko, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, od davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, zahteva predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja plačila davčne obveznosti.
Davčni zastopnik
Davčni zastopnik, ki je v skladu s sedmim odstavkom 77. člena ZDDV-1, mora predložiti pooblastilo za zastopanje s svojo izjavo iz prvega odstavka tega člena v elektronski obliki prek sistema eDavki na obrazcu Pooblastilo za davčno zastopanje v skladu s 77. členom ZDDV-1. Davčni zastopnik je solidarno odgovoren za plačilo DDV, ki ga mora v skladu z 39. členom ZDDV plačati tuja oseba, za plačilo morebitnih kazni in zamudnih obresti glede davčnega dolga.
Pozor! Novo poročanje za DDV
Identifikacija za DDV
Davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka 94. člena ZDDV-1, ki preseže znesek 60.000 eurov letnega prometa na ozemlju Slovenije v tekočem koledarskem letu, mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV s prvim dnem naslednjega koledarskega leta, če v tekočem koledarskem letu ne preseže zneska 66.000 eurov letnega prometa na ozemlju Slovenije. Davčni zavezanec, ki v predhodnem koledarskem letu ni presegel zneska letnega prometa na ozemlju Slovenije iz prvega odstavka 94. člena ZDDV-1, lahko prostovoljno zaprosi za identifikacijo za DDV. Davčni organ deaktivira posamično identifikacijsko številko davčne zavezanca za uporabo v drugi državi članici, če ta država članica sporoči, da davčni zavezanec ne izpolnjuje več pogojev za oprostitev obračunavanja DDV na njenem ozemlju.
Obračun DDV za različne transakcije
Pridobitev blaga znotraj Unije
Oseba iz točke d) prvega odstavka 4. člena ZDDV-1, ki pridobiva blago znotraj Unije, mora ob izpolnjevanju pogoja iz točke b) drugega odstavka 4. člena ZDDV-1, to pridobitev prijaviti. Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena, ki pridobi rabljeno prevozno sredstvo iz druge države članice in to prevozno sredstvo ni namenjeno nadaljnji prodaji, pridobitev prijavi na obrazcu DDV-PPS, ki je Priloga I tega pravilnika in njegov sestavni del. Oseba, ki je identificirana za namene DDV, pridobitev novega prevoznega sredstva iz druge države članice prijavi na obrazcu DDV-PPS.
- Šteje se, da so bila kopenska motorna vozila iz prve alineje drugega odstavka 3. člena ZDDV-1, plovila iz druge alineje drugega odstavka 3. člena ZDDV-1 in zrakoplovi iz tretje alineje drugega odstavka 3. člena ZDDV-1 dobavljena, če je od prve registracije preteklo manj kot šest mesecev ali pa je vozilo prevozilo manj kot 6.000 km, plovilo preplulo manj kot 100 ur in zrakoplov preletel manj kot 40 ur.
Izročitev blaga po b) točki drugega odstavka 6. člena ZDDV-1
Pri izročitvi blaga po b) točki drugega odstavka 6. člena ZDDV-1 se uporablja določila glede obračuna DDV. Če davčni zavezanec prejme plačilo, preden opravi dobavo blaga v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1, mora obračunati DDV.
Primanjkljaj blaga
Primanjkljaj blaga se šteje za dobavo blaga v skladu s 7. točko drugega odstavka 4. člena ZDDV-1.
Donirana hrana
Z novim drugim odstavkom 38. člena pravilnika je za donirano hrano lastna cena oziroma nabavna cena blaga iz drugega odstavka 36. člena ZDDV-1 enaka 0, če skupna vrednost donirane hrane davčnega zavezanca, ki donira hrano v tekočem letu, ne presega 2 % prihodkov, ugotovljenih po računovodskih predpisih za zadnje poslovno leto, zaključeno pred tekočim letom. Za obdobje, v katerem podatki o prihodkih za zadnje poslovno leto še niso na voljo, se začasno upoštevajo podatki o prihodkih, ugotovljeni po računovodskih predpisih za predzadnje poslovno leto. Če davčni zavezanec v obdobju (tekoče leto), v katerem podatki o prihodkih za zadnje poslovno leto še niso bili na voljo, s skupno vrednostjo donirane hrane že preseže 2 % skupnih prihodkov za zadnje poslovno leto, mora od zneska, ki presega 2 % skupnih prihodov za zadnje poslovno leto, obračunati DDV. Ko so podatki o prihodkih za zadnje poslovno leto na voljo, se za izračun skupne vrednosti donirane hrane za celotno tekoče leto upoštevajo prihodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih za zadnje poslovno leto.
Uporaba motornega vozila za neposlovne namene
Pri uporabi motornega vozila, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za neposlovne namene (zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih ali kakršno koli uporabo za druge namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti), se celotni stroški iz tretjega odstavka 36. člena ZDDV-1 upoštevajo. Davčni zavezanec celotne stroške pri uporabi vozil za neposlovne namene za koledarsko leto ugotovi najkasneje na dan 31. decembra.
Davčna osnova pri pridobitvi novega prevoznega sredstva
Davčno osnovo pri pridobitvi novega prevoznega sredstva sestavljajo skupni znesek, ki ga je oseba plačala za novo prevozno sredstvo, vključno z dodatno opremo, ki je bila vgrajena v novo prevozno sredstvo, preden je bilo novo prevozno sredstvo dobavljeno kupcu v Slovenijo, in druge dajatve in stroški iz petega odstavka 36. člena ZDDV-1.
Zmanjšanje zneska DDV od naknadno priznanih popustov
Po drugem odstavku 39. člena ZDDV-1 lahko davčni zavezanec zmanjša znesek DDV od naknadno priznanih popustov, kot so npr. rabati, bonitete, popusti za hitro plačilo. Zmanjšanje davčne osnove po desetem odstavku 21. člena ZDDV se izvede v skladu z določili. Če kupec vrne blago, pri dobavi katerega je bil izdan račun, na podlagi katerega je odbil vstopni DDV, se davčna osnova lahko popravi le, če so izpolnjeni pogoji iz desetega odstavka 21. člena ZDDV.
Davčne stopnje in oprostitve
Nižja stopnja DDV
V Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16, 86/16, 50/17, 84/18, 77/19, 58/21, 205/21, 16/22, 82/22, 17/23 in 133/23) se določajo proizvodi in storitve, za katere se uporablja nižja stopnja DDV.
Izdelki iz 1. točke Priloge I k ZDDV-1
Med izdelke (blago) iz 1. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo živila za prehrano ljudi, razen alkoholnih pijač in izdelkov, ki vsebujejo več kot 0,5 volumenskega odstotka alkohola pri 20 °C oziroma 0,4 masnega odstotka alkohola v izdelku. Obdavčena je tudi prodaja pijač in hrane iz prodajnih avtomatov (sendvičev, čokolad, prigrizkov ...) in prodaja toplih in hladnih napitkov iz prodajnih avtomatov (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: G/47.2), razen alkoholnih pijač in izdelkov, ki vsebujejo več kot 0,5 volumenskega odstotka alkohola pri 20 °C oziroma 0,4 masnega odstotka alkohola v izdelku. Ne glede na prejšnji odstavek se uporabi splošna stopnja DDV za izdelke in kmetijske pridelke, ki so sicer uvrščeni v eno izmed tarifnih oznak iz prejšnjega odstavka, vendar se ne uporabljajo kot hrana ali kot surovina za pripravo hrane niti niso uvrščeni med živali za pitanje ter semena in sadike, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, določene v prvem, drugem in tretjem odstavku 55. člena tega pravilnika.
Zdravila in medicinski pripomočki
- Med zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bolezni v humani in veterinarski medicini, iz 3. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo zdravila pod tarifnima oznakama 3003 in 3004 za uporabo v zdravljenju ali preprečevanju internih in eksternih bolezni ljudi in živali, antiserumi in druge frakcije krvi ter modificirani imunološki proizvodi, ki se uporabljajo za zdravljenje, cepiva, toksini, kulture mikroorganizmov (razen kvasovk), človeški, živalski in rastlinski virusi in antivirusi ter bakteriofagi pod tarifno oznako 3002 ter diagnostični reagenti iz tarifnih oznak 3002, 3006 20 00 (reagenti za določanje krvnih skupin) in 3822 00 00.
- Med izdelke za nadzorovanje rojstev iz 3. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo kemična sredstva za kontracepcijo na osnovi hormonov ali spermicidov (tarifna oznaka: 3006 60), preservativi pod tarifnima oznakama 3926 90 97 in 4014 10 00 ter kontracepcijske spirale (tarifna oznaka: 9018 90 84).
- Med izdelke za higiensko zaščito iz 3. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo vata, gaza, obveze in podobni proizvodi (npr. obliži, obkladki) pod tarifno oznako 3005, izdelki pod tarifno oznako 3006 10 (sterilni kirurški katgut, sterilni materiali in sterilni adhezivi v kirurgiji za zapiranje ran; sterilna laminarija in sterilni tamponi; sterilna absorpcijska sredstva za zaustavljanje krvavitev v kirurgiji in zobarstvu), izdelki pod tarifno oznako 3006 40 00 (zobarski cementi in druga zobarska polnila; cementi za rekonstrukcijo kosti), plenice za enkratno uporabo in pralne plenice za večkratno uporabo pod tarifno oznako 9619 00, menstrualne skodelice pod tarifnima oznakama 3924 90 00 in 4014 90 00 ter higienski vložki, tamponi in podobni menstrualni izdelki pod tarifnimi oznakami 9619 00 30, 9619 00 40, 9619 00 71, 9619 00 75 in 9619 00 79.
- Med izdelke iz 4. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo ortopedski čevlji, izdelani po meri (tarifna oznaka: 9021 90 90), in začasni čevlji, namenjeni za uporabo po težkih operacijah na stopalih (6406 10 10). Med pripomočke za oskrbo stome iz 8. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se uvrščajo kolostomske, ileostomske in urostomske vrečke, plošče in obročki ter pasta za stomo.
Prevoz oseb in prtljage
Prevoz oseb in njihove osebne prtljage iz 5. točke Priloge I k ZDDV-1.
Restavracijske storitve in storitve cateringa
Za restavracijske storitve in storitve cateringa iz 6. točke Priloge I k ZDDV-1 se štejejo storitve, ki vključujejo dobavo pripravljene ali nepripravljene hrane za prehrano ljudi in zadostne podporne storitve, ki omogočajo njeno takojšnje zaužitje.
Storitve izvajalskih umetnikov
Storitve izvajalskih umetnikov iz 8. točke Priloge I k ZDDV-1 so: igranje, petje, plesanje, recitiranje ali drugačno umetniško izvajanje avtorskih ali folklornih del igralcev, pevcev, glasbenikov, plesalcev in podobnih oseb.
Manjša popravila koles
Med manjša popravila koles iz 9. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo popravila, ki niso del rednega vzdrževanja, kot so menjava zračnic, gum, verige, zavor, prestav in svetil.
Objekti in stanovanja
Med objekte iz 11. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo stanovanjske stavbe za posebne namene, kot so domovi za starejše, študentski domovi, dijaški domovi in drugi objekti, namenjeni dolgotrajnemu bivanju. Za pripadajoče dele objektov iz prejšnjega odstavka se štejejo individualni prostori ter skupni prostori ali gradbeni elementi ali instalacije, naprave in oprema teh objektov, in sicer kadar so ti deli zaradi trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj ali stanovanjskih stavb za posebne namene v tem objektu. Za namene prvega odstavka tega člena je stanovanje del socialne politike, če v večstanovanjski stavbi ne presega 120 m2 ali v enostanovanjski stavbi ne presega 250 m2 uporabne površine stanovanjskega objekta.
Pozor! Novo poročanje za DDV
Kmetijski pridelki in storitve
- Med živali za pitanje iz 12. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo govedo, ovce, koze, prašiči, perutnina in druge živali, namenjene za prirejo mesa.
- Med semena in sadike iz 12. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo semena žit, zelenjave, sadne sadike, sadike vinske trte in druge sadike, namenjene za kmetijsko pridelavo.
- Med gnojila živalskega ali rastlinskega izvora iz 12. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo gnojila pod tarifno oznako: 3101 00 00 in gnojila živalskega ali rastlinskega izvora iz tarifne oznake: 3105 10 00. Med kemična fitofarmacevtska sredstva iz 12. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo izdelki, ki so v skladu s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih uvrščeni na seznam fitofarmacevtskih sredstev, ki so registrirana za promet in uporabo v Republiki Sloveniji, razen fitofarmacevtskih sredstev, dovoljenih v ekološki pridelavi. Med fitofarmacevtska sredstva, dovoljena v ekološki pridelavi, iz 12. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo izdelki, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo razvrščanje in označevanje fitofarmacevtskih sredstev, dovoljeni v ekološki pridelavi.
Gasilsko reševanje
- Med gasilska vozila iz 2. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo vozila, ki so posebej prirejena za gasilske in reševalne naloge.
- Kot dobava gasilskih vozil iz 2. točke Priloge I k ZDDV-1 se šteje tudi leasing vozil, če so izpolnjeni pogoji za leasing.
- Med posebno zaščitno opremo iz 2. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo dihalni aparati, plinske maske, zaščitne obleke in druga oprema za zaščito gasilcev. Gasilska delovna obleka iz 11. točke prejšnjega odstavka je delovna obleka, ki je po kroju prilagojena gasilcem in gasilkam.
- Med reševalno opremo in orodje iz 2. točke Priloge I k ZDDV-1 se uvrščajo hidravlične škarje, razpirala, pnevmatske blazine, vrvi, lestve in druga oprema za reševanje.
Oprostitve plačila DDV
Zdravstvena oskrba
Med zdravstveno oskrbo iz 2. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 se, pod pogojem, da jo opravljajo zdravstveni delavci v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti, uvrščajo dejavnosti iz prejšnjega člena in samostojne zdravstvene dejavnosti pod šiframi standardne klasifikacije dejavnosti: R/86.91, R/86.93, R/86.94, R/86.95 in R/86.99, razen dejavnosti zobnih tehnikov (ki se uvršča v okvir 4. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1). Med bolnišnično in izvenbolnišnično zdravstveno oskrbo in z njo neposredno povezane dejavnosti iz 1. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV se uvršča tudi zobozdravstvena dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.13, razen zobne protetike, ki jo izdela zobozdravnik, ki se uvršča v okvir 4. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV.
Članarine
Od članarin se ne obračunava DDV, če prejeta članarina ne predstavlja plačila za opravljanje enakih ali podobnih transakcij, kot jih v okviru dejavnosti iz drugega odstavka 5. člena ZDDV-1 opravlja drug davčni zavezanec. Če oseba iz petega odstavka 5. člena ZDDV-1, ki prejema članarino, opravlja izključno dejavnost oziroma transakcije, navedene v petem odstavku 5. člena ZDDV-1, članarina ni predmet DDV. Od članarin, ki jih prejemajo nepridobitne organizacije iz 11. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, se DDV ne plačuje, če ni verjetno, da oprostitev DDV vodi k izkrivljanju konkurence, razen če članarina predstavlja plačilo za dobavo blaga oziroma storitev iz drugega odstavka 42. člena ZDDV-1. Če članarino prejme davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 43. člena ZDDV-1, lahko uveljavlja oprostitev plačila DDV tudi od članarin, razen če članarina predstavlja plačilo za dobavo blaga oziroma storitev iz drugega odstavka 42. člena ZDDV-1.
Davčno skladišče in pavšalno nadomestilo
Dovoljenje za vodenje davčnega skladišča
Davčni organ izda dovoljenje za vodenje davčnega skladišča (88. - 93. člen), če iz predloženih dokazil in okoliščin postopka izhaja, da bo lahko nadzoroval in spremljal postopek, ne da bi moral uvesti upravne postopke, ki bi bili nesorazmerni z gospodarskimi potrebami samega postopka. Stroški, ki jih ima davčni organ v zvezi z nadzorom in kontrolo postopka davčnega skladiščenja, ne smejo biti nesorazmerno visoki v primerjavi z gospodarskimi koristmi postopka davčnega skladiščenja. Davčni organ lahko obnovi ali spremeni dovoljenje na podlagi pisnega zahtevka. V zahtevku se navedejo razlogi in zahtevane spremembe. Davčni organ glede na zahtevek oceni, ali se veljavno dovoljenje lahko spremeni ali je treba izdati novo dovoljenje.
Dovoljenje za pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila
Pri spremembi prvega odstavka 162. člena pravilnika, se za pridelke in storitve iz posameznih skupin Priloge XII spreminjajo pogoji za uveljavljanje pavšalnega nadomestila tako, da pogoji za uveljavljanje pavšalnega nadomestila za pridelke in storitve iz posameznih skupin Priloge XII niso več vezani na velikost kmetijskih zemljišč oziroma število čebeljih panjev v uporabi. Ohranjajo se do sedaj določene skupine. Izpostavljamo, da je za kmetijske storitve iz skupin 8, 9 in 10 določen pogoj, da jih člani kmečkega gospodinjstva opravljajo v okviru strojnega krožka. S spremenjenim četrtim odstavkom 162. člena pravilnika se določa, da se kot dokazilo o izpolnjevanju pogojev glede zemljišč in čebeljih panjev v uporabi članov kmečkega gospodinjstva upošteva podatek davčnega organa o površini zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe oziroma številu čebeljih panjev v uporabi članov kmečkega gospodinjstva, s katerimi razpolaga davčni organ za potrebe odmere dohodnine. S črtanjem tretjega odstavka 163. člena pravilnika vložnik ne more več dokazovati površine zemljišč v uporabi z veljavnimi pogodbami in drugo dokumentacijo. Po spremenjenem 164. členu pravilnika, ki ureja veljavnost dovoljenja, je dovoljenje veljavno od dneva izdaje do preklica davčnega organa, če imetnik dovoljenja ne predloži obračuna pavšalnega nadomestila na način in v roku, ki sta določena v osmem odstavku 166. člena pravilnika, ali če imetnik dovoljenja uveljavi pavšalno nadomestilo za pridelek ali storitev, za katero ne izpolnjuje pogojev iz prvega in tretjega odstavka 162. člena pravilnika. Imetnik dovoljenja, ki mu je bilo dovoljenje preklicano po prvi ali drugi alineji prejšnjega odstavka, lahko znova zaprosi za dovoljenje v letu, ki sledi letu, v katerem mu je bilo dovoljenje preklicano. Imetnik dovoljenja za ponovno pridobitev dovoljenja predloži tudi vse obračune pavšalnega nadomestila za vsa predhodna leta, ki jih ni predložil v roku za predložitev v skladu z osmim odstavkom 166. člena pravilnika. Če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, ugotovi, da davčni zavezanec iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 ne izpolnjuje več pogojev iz drugega oziroma tretjega odstavka 94. člena ZDDV-1, sporoči to pristojnim organom.