Splošna priporočila za uvajanje goste hrane
Prehranjevanje zdravega dojenčka do enega leta starosti se deli na dva glavna dela. Prvih šest mesecev naj bi bili dojenčki izključno dojeni, hranjeni z materinim mlekom ali z mlečno formulo, po šestih mesecih pa z mešano prehrano, ki se postopno uvaja.
Ko vaš dojenček dopolni šest mesecev, nadaljujte dojenje ali hranjenje z mlečno formulo, začnite pa uvajati gosto, mešano hrano. Dojenček bo predvidoma tudi sam pokazal, kdaj je pripravljen na gosto hrano: ob vašem hranjenju ali pri družinskem obroku bo aktivno sodeloval, cvilil, vriskal, segal po hrani, s pogledom sledil vilicam in se zraven slinil, poskušal bo že samostojno sedeti, med podoji ali obroki mlečne formule bo pogosto lačen. Če ga boste opazovali, boste sami zelo dobro opazili, kdaj bo pravi čas za začetek novega obdobja.
Glede na potrebe dojenčka lahko po posvetu s pediatrom mešano hrano uvajate že prej, vendar ne pred 17. tednom in ne po 26. tednu starosti dojenčka. Nova vrsta hrane in nov okus ponudite otroku v 4 do 7-dnevnih razmikih, enkrat dnevno. Začnite s posameznim živilom (npr. korenčkom, kolerabo, bučko). Najprej mu ponudite majhno količino na konici žličke, nato postopoma količino hrane povečujte. Bodite vztrajni in potrpežljivi, včasih je treba posamezno živilo ponuditi tudi 8-krat, da ga dojenček sprejme. Pustite mu, da hrano raziskuje, da jo sam nosi v usta, jo vonja, se z njo poigra.
Kdaj dojenčku ponuditi meso?
Po prvih grižljajih sadno-zelenjavnih kašic je čas, da vaš dojenček okusi tudi meso. Običajno pediatri in nutricionisti priporočajo uvajanje mesa v dojenčkovo prehrano po dopolnjenem 7. mesecu starosti. Nekatere smernice pa navajajo, da lahko meso ponudite dojenčku, ko je že dopolnil šest mesecev.
Nove prehranske smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke, kot so bile sprejete na nacionalni ravni v letu 2010 in dopolnjene z ESPGHAN priporočili, narekujejo naslednji vrstni red uvajanja dopolnilne prehrane:
- Zelenjavni obrok (zelenjavne, nato zelenjavno-krompirjeve kašice).
- Zelenjavno-krompirjevo-mesne kašice (sprva belo, nato rdeče meso).
- Mlečno-žitne in nato žitno-sadne kašice.
Nekateri viri navajajo, da lahko otroku v šestem tednu uvajanja goste hrane ponudite mleto in kuhano meso, kot so perutnina, jagnjetina, zajec ali teletina. To je po dopolnjenem 6. mesecu starosti.
Zakaj je meso pomembno v dojenčkovi prehrani?
Meso je pomemben vir beljakovin in železa, poleg tega pa obogati dojenčkov jedilnik.
Bogat vir železa
Železo v materinem mleku se izredno dobro absorbira v dojenčkov organizem. Ko dojenček začne sprejemati prvo hrano, je vsrkavanje železa iz materinega mleka manjše, hkrati pa se zmanjša tudi obseg dojenja. Dojenček posledično dobi precej manj železa, sploh če mu kot prvo hrano ponujamo mlečno-žitne kašice. Zato je pomembno, da je njegova prva gosta hrana bogata z železom. Zlasti rdeče meso je eden izmed najboljših virov železa. V času uvajanja dopolnilne prehrane pri še dojenem otroku mora biti več kot 90 % železa zagotovljenega z dopolnilno prehrano, ki naj vsebuje dovolj biorazpoložljivega železa (rdeče meso itd.).
Drugi pomembni hranilni elementi
Poleg železa je meso tudi bogat vir visokokakovostnih beljakovin, cinka, selena in vitamina B12. Vsebuje tudi arahidonsko kislino, ki je glavna dolgoverižna večkrat nenasičena maščobna kislina omega 6, pomembna pri razvoju možganov in ostrine vida pri otroku. Živila živalskega izvora imajo bistveno boljšo aminokislinsko sestavo od beljakovin rastlinskega izvora, aminokisline pa so osnovni gradnik skoraj vsakega organa v telesu. Glede na to, da dojenček najhitreje raste in se razvija ravno v prvem letu starosti, so ti gradniki še toliko pomembnejši.
Kljub temu pa se moramo zavedati tudi dejstva, da je meso visoko proteinska hrana, preveč beljakovin v hrani pa lahko preobremeni dojenčkova nerazvita ledvica.
Izbira in priprava mesa za dojenčka
Katero meso izbrati?
Meso naj bo od mladih živali (perutnina, kunec, žrebiček ali teliček). Piščančje in puranje meso sta prva na vrsti, nato lahko ponudimo otroku še rdeče meso. Belo meso je lažje prebavljivo. Odlično je, če uspete dobiti domače meso, morda z lokalne kmetije. Za dojenčke je primerna tudi jagnjetina. Meso naj bo na jedilniku dva- do trikrat tedensko.
Kako pripraviti meso?
Pred kuhanjem je meso dobro očistiti maščobe ter trših tkiv in ga zmehčati. Tanjšo rezino perutnine položite v plastično vrečico in nežno potolcite s tolkalom po obeh straneh, tako da se vlakna razširijo. Da bo meso mehko in lažje prebavljivo, ga marinirajte v mleku ali jogurtu. Če je vaš dojenček alergičen na mlečne proizvode, lahko uporabite jabolčni sok. Pri kuhanju oziroma pečenju je pomembno, da mesa ne presušite, hkrati pa morate biti previdni, da je meso dovolj pečeno oz. kuhano. Meso, kuhano v juhi, je odlično za dojenčka, je mehko in polnega okusa.
Vse sestavine dajte v kozico in jih zalijte z juho ali vodo. Kuhajte, dokler ni zelenjava povsem mehka, nato jo odcedite, a shranite tekočino. Meso, korenje in grah lahko položite v posodo, primerno za peko v pečici, ter zalijte z juho.
Shranjevanje in pogrevanje
Sveže pripravljene mesno-zelenjavne kašice lahko pripravite na zalogo. Razporedite jih v majhne posodice, primerne za zamrzovanje, in jih zamrznite. Porabite jih v roku dveh tednov (ne dlje kot tri tedne). Zamrznjen obrok vzemite iz zamrzovalnika večer prej in ga čez noč pustite v hladilniku. Hrano nato pogrejte v kozici, nikoli v mikrovalovni pečici, saj slednja izniči koristna hranila v hrani.
Kaj storiti, če dojenček zavrača meso?
Morda se bo zgodilo, da bo vaš malček zavračal kašico z mesom. Ponudite mu jo nekaj dni zapovrstjo in če jo vztrajno zavrača, počakajte nekaj tednov, nato poskusite znova. Mnogi starši povedo, da je njihov malček začel sprejemati meso šele pri devetih mesecih, ko se je počasi že odvajal od dojenja in se že naveličal stalnih okusov žitnih in zelenjavnih kašic.
Neprimerna živila in opozorila
Meso in mesni izdelki
- Za dojenčka neprimerno meso še vedno velja svinjina, predvsem zaradi velike vsebnosti maščob ter možnosti za alergijske reakcije.
- Izogibajte se predelanim mesnim izdelkom, kot so salame, paštete, hrenovke in suhomesnati izdelki, ki vsebujejo veliko nitritov in so hranilno revni.
- Prepovedano je surovo meso in surove ribe.
- Izogibajte se velikim ribam, ki so na koncu prehranjevalne verige in lahko vsebujejo višje koncentracije živega srebra.
Splošni prepovedani dodatki in živila (do 1. leta)
Starši morajo biti pozorni, da dojenčka navadijo na čim manj sladka in slana živila ter napitke. Pred dopolnjenim prvim letom otrokove starosti je strogo odsvetovano:
- Soli in soljene hrane, ter sladkorja, sladil in živil z dodanim sladkorjem (bonboni, čokoladni namazi, sladice, sadni jogurti, kosmiči z dodanim sladkorjem ipd.).
- Medu (zaradi spor Clostridium botulinum, ki lahko povzročijo hudo zastrupitev) šele po prvem letu starosti.
- Sladkih pijač, napitkov, ki delujejo poživljajoče (pravi čaj, kola).
- Kravjega mleka kot samostojnega napitka. Manjše količine se lahko uporabijo za pripravo kašic po 6. mesecu.
- Začinjene hrane z ostrimi začimbami.
- Ocvrte hrane, margarine, predelane in vnaprej pripravljene hrane.
- Sirom s plesnijo, mehko kuhanim jajcem, surovim jajcem in jajčnim beljakom (beljak šele po 1. letu, rumenjak po 6. mesecu).
- Gob.
- Školjkam in drugim morskim sadežem (po 1. letu).
- Živilom, ki vsebujejo trans maščobne kisline.
Previdnost je potrebna tudi pri zelo majhnih, trdih živilih (oreščki, arašidi, lešniki, mandlji - jih odsvetujemo), živilih s koščico (češnje, olive) ali s kostmi (ribe, perutničke). Prav tako je potrebno postopoma uvajati živila, ki napenjajo (stročnice: fižol, grah, čičerika, leča, bob, zelje).
Posebni načini hranjenja in prehranske omejitve
Hranjenje na otrokovo pobudo (BLW - Baby-Led Weaning)
V zadnjih letih je zelo popularna metoda hranjenja na otrokovo pobudo ali BLW (angl. baby led weaning). Pri tej metodi da otrok pobudo za hranjenje in se tudi hrani sam. Hrana se pripravlja enako kot za odrasle, le da se ne soli in dodaja ostrih začimb, se je ne pasira, tlači ali kakor koli drugače spreminja v kašo. Na tak način se otrok sam hrani s koščki, ki si jih z roko nosi v usta, razvija se mu pincetni prijem, izboljšuje motorika in spretnost. Nauči pa se tudi, da mora hrano najprej prežvečiti, nato pogoltniti, kar je bistvena razlika s prehranjevanjem, kjer otroci uživajo pretlačeno in pasirano hrano. Ta način je za dojenčke tudi zelo zabaven, saj hrano primejo, povohajo, se z njo poigrajo.
Slaba stran tega hranjenja je, da je hrana običajno vsepovsod, po oblačilih, stenah, pohištvu. Starši morajo hrano narezati na ravno prave kose, ne prevelike in ne premajhne, da se dojenček ob hranjenju ne zaduši. Nekateri starši kot slabost navajajo tudi to, da se dojenček, hranjen po tej metodi, ne naje dovolj oziroma ga hrana, ki jo zaužije sam, ne nasiti in je zato glavni vir prehrane dojenčka še vedno mleko. Nekaj študij je pokazalo, da naj bi dojenčkom, ki so hranjeni s to metodo, primanjkovalo železa, cinka in vitamina B12. Nekateri starši se odločijo tudi za mešanico hranjenja po žlički in BLW.
Vegetarijanska in veganska prehrana
Vegetarijansko prehrano v dojenčkovem obdobju odsvetujemo, saj že majhne nepravilnosti v sestavi prehrane lahko vodijo v pomanjkanje posameznih osnovnih prehranskih sestavin in tako škodujejo otrokovemu zdravju. Če starši izrazito vztrajajo pri vegetarijanski prehrani, jim svetujemo, naj njihov otrok popije vsaj pol litra materinega mleka ali mlečne formule dnevno, ter redne zdravniške kontrole.
Vegansko in makrobiotično prehrano pa strokovnjaki absolutno prepovedujejo, saj sploh nista primerni za dojenčka. Pri izogibanju vsem živilom živalskega izvora (meso, ribe, jajca, mleko in med) obstaja resno tveganje za pomanjkanje več hranil, predvsem železa, cinka, kalcija, joda in vitaminov B12, B2, A, D; maščobnih kislin omega-3, zlasti dokozaheksaenojske kisline (DHK), pa tudi beljakovin in energije. Slovensko združenje za pediatrijo in Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) odsvetujeta strogo vegetarijansko ali vegansko prehrano za otroke.
Če se starši kljub vsemu odločijo za brezmesno prehranjevanje otrok, absolutno svetujemo redne kontrole pri izbranem pediatru in kliničnem dietetiku s specialnimi znanji iz področja vegetarijanskega prehranjevanja. Bolj kot se prehranjujemo restriktivno, večje je tveganje za pomanjkanje določenih hranil in s tem za pojav različnih zdravstvenih zapletov, kot so slabokrvnost, nevrološke okvare, zaostanek v rasti, znižana kostna gostota idr. Veliko zdravstvenih zapletov se lahko pokaže šele kasneje v odrasli dobi.
Zaključna priporočila za starše
Dojenček se naj najprej sreča z zelenjavo. Svetujemo, da dojenčku najprej uvedete zelenjavo, ker ima bolj nevtralen okus od sadja, sicer se vam lahko zgodi, da boste imeli z uvajanjem novih živil težave, dojenček jih bo odklanjal, ker si je zapomnil sladek okus sadja in bodo imela zanj druga živila (zelenjava) premalo izrazit okus. Pomembno je, da postopoma začnete z uvajanjem. Nekje po dopolnjenem šestem mesecu starosti lahko začnemo otroku predstavljati tudi drugo hrano, poleg materinega mleka. In dovolj je, če otrok prvič poskusi le žličko ali dve. Ne pričakujte, da bo vaš malček kar takoj pojedel celoten pripravljen obrok. Sprva je torej bolj pomembno, da otroka navadite na okus in da preverite morebitne alergijske reakcije.
Dojenčka navajajte na okus, vonj, videz in otip posameznega osnovnega živila. Če vaš dojenček novega živila ne sprejme takoj, mu ponudite drugo živilo. Nič nenavadnega ni, če otrok v začetku zavrača novo živilo. Po dopolnjenem 10. do 12. mesecu starosti se otrok že lahko privadi na kompletno družinsko prehrano, z izjemo prej omenjenih živil. Vsekakor se odločite po svoji presoji, pridobite kakovostne, zaupanja vredne informacije, opazujte dojenčka, sledite mu in naredili boste najboljše, kar lahko!