Zimski čas pogosto prinese povečano nagnjenost k prehladom in drugim okužbam. V tem obdobju je še posebej pomembno krepiti imunski sistem s hranili bogato zelenjavo in sadjem. V nadaljevanju podrobno obravnavamo vzgojo in nego zimske solate, s posebnim poudarkom na sortah z rjavo-rdečimi odtenki.
Posebnosti prezimnih sort solate
Zimske sorte solate, ki se sejejo v Sloveniji, se delijo na krhkolistne (hrustljave) in mehkolistne. Najpogostejša je posavka. Ob zgodnjih setvah v topli jeseni lahko pride do prerastanja, zato se nekatere sorte uporabijo kot mlada solata pred zimo.
Zime so vedno bolj mile, kljub temu pa lahko še vedno pričakujemo tudi kakšno ostro, mrzlo obdobje. Solata najbolje prezimi v stanju 4-6 listov. Manjšo je ob napovedi mraza treba pokriti, večja pa rada prej zboli, kot pa naredi glave. Posebej velike težave imajo večje rastline pozimi, ko je veliko snenega pokrova, saj pod njim ni zraka in so zato težave z boleznimi še večje.
Žal so prezimne sorte solat še občutljivejše za solatno plesen. Prezimne sorte solat se v svetu ne sejajo veliko.
Prezimne sorte solate z rdečkastimi odtenki
Med najstarejšimi prezimnimi sorti pri nas sta zimska rjavka in nansen. Obe sta mehkolistni solati. Zimska rjavka ima rdečerjave liste tam, kjer nanje posije sonce, in zelene ali skoraj bele v notranjosti glave. Zato je skleda solate pisana. Nansen pa je zelena mehkolistna prezimna solata. Zimska rjavka je približno teden dni zgodnejša kot nansen.
Zelo pozno sta k nam v Slovenijo iz Hrvaške prišli dve krhkolistni prezimni sorti: vegorka in posavka. Vegorka ima rumenozelen list z redkejšimi rdečimi pegami in dokaj odprto glavo, kar pomeni, da glava ni povsem sklenjena. Zaradi tega je več zelenih listov kakor belih. Mnogi Slovenci je zaradi tega nimajo radi in imajo raje notranji, obeljeni del glave, ki pa ima nižjo prehransko vrednost. Žal ima vegorka še eno neželeno lastnost: nekoliko bolj je občutljiva za solatno plesen.
Posavka na drugi strani naredi sklenjeno glavo, vendar je list temnozelen z rahlim rdečim nadihom po robovih. Tudi posavka je dokaj občutljiva za solatno plesen, zato jo v toplih, a hladnih pomladih kar hitro pospravite z vrta. Miša Pušenjak opozarja, da zimska sorta posavka (na desni) že dela glavice, vegorka (levo) pa tudi že lepo uspeva.
Slovenska sorta je bistra, ki naredi zelo velike, ne pretirano trde glave. List je krhek, zelen do bledo zelen in ima prav tako rahlo rdečkast listni rob. Zanjo je značilno, da ne bo dobro uspevala, če je vrt pretirano gnojen, ima pa odličen okus.
Med glavnatimi sortami, ki so priljubljene, so tudi Ljubljanska ledenka, Leda, Braziljanka in Bistra. Z malo sreče pa lahko v trgovinah najdete tudi novejšo slovensko sorto Belokriško.
Optimalni čas in način setve
Pridelava zimske solate na prostem je specifična za slovensko in hrvaško vrtnarstvo. Sodobna priporočila za setev so zamaknjena proti koncu leta, z najmanj dva tedna, včasih celo mesec dni pozneje kot pri starih navodilih.
Prav pri zimski solati so se termini setve zaradi vremenskih sprememb močno spremenili. Ker je vreme tako spremenljivo iz leta v leto, jo je dobro sejati v dveh terminih, saj najbolje prezimi taka, ki je razvila do pet listov. Zato svetujemo dva termina setve:
- Prvi termin za setev krhkih sort (udomačeni vegorka in posavka ter avtohtona slovenska sorta bistra) je konec septembra, drugi pa v sredini oktobra. Ob obali na Primorskem bodite vsaj dva tedna poznejši. Prav tako ste lahko mesec dni poznejši v rastlinjaku.
- Mehkolistne sorte (zimska rjavka in nansen) sejemo sredi septembra in v sredini oktobra, ali sedem do deset dni kasneje.
Pomembno je tudi, da pred setvijo prezimnih sort solat ne gnojimo. Tako bodo veliko lažje in z manj težavami prezimile. Tal ni treba posebej gnojiti, saj zadostujejo hranila iz prejšnjih kultur.
Solato sejemo v vrste, oddaljene vsaj 30 cm, v vnaprej zalito plitvo brazdo. Neposredna setev na gredo je pogosto boljša za prezimitev. Solato posavko sejemo od začetka septembra do sredine oktobra v presledkih, da prezimi v različnih razvojnih fazah.
Veliko vrtičkarjev ima še vedno navado, da solato, predvsem zimske sorte, poseje kar povprek, namesto v vrstice. Res toplo priporočamo, da to navado spremenite. Prav pri prezimnih vrtninah je to še bolj pomembno. Setev v vrstice je boljša nadgradnja. Pri setvah »na povprek« se nekatere rastline tiščijo na kupu, druge pa imajo veliko prostora, zaradi česar se razvijajo z različnim tempom, pobiranje pa zahteva iskanje bolj razvitih rastlin. Zaradi tega dlje hodimo po gredici in s tem teptamo zemljo. Težje jo tudi rahljamo, odstranjujemo plevel, skratka, na koncu za vse skupaj porabimo veliko več časa. V vrsticah se vse rastline razvijajo enakomerno, saj imajo enak življenjski prostor. Med vrsticami je veliko prostora, v vrstici pa so vse približno enako nagnetene.
Solata uspešno kali pri relativno nizkih temperaturah zemlje, sejemo jo lahko, kakor hitro se zemlja ogreje na vsaj 5 °C.
Presajanje in nega zimske solate
Vzgoja sadik in presajanje
Vzgoja sadik solate poteka istočasno z drugimi vrtninami, kar omogoča zgodnejši pridelek spomladanske solate. Tehnično gledano je vzgoja sadik solate podobna vzgoji sadik cvetače, zelja in kolerabice, le da solata hitreje doseže zrelost. S setvijo začnemo sredi februarja v večjo posodo z vlažnim substratom, semena pa prekrijemo s tanko plastjo suhega substrata. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C v temi. Ko se razvijejo klični listi (5-10 dni), rastline pikiramo v posamezne sadilne enote. Pri pikiranju lahko rastline posadimo globlje, če so se "pretegnile".
Sadike nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, nočne temperature pa lahko padejo do 0 °C. Sadike redno zalivamo.
Presajanje sadik na prosto poteka od sredine marca do sredine septembra. Sadike, ki imajo vsaj 4-6 listov, presadimo na razdaljo 20 cm v cikcak vzorcu. Ta razdalja je primerna za rozetaste sorte, medtem ko glavnate sorte potrebujejo več prostora (30 cm v cikcak vzorcu), če jih ne pobiramo pred končno velikostjo.
Pri poletnem presajanju, še posebej v vročini, uporabimo tehniko zmanjšanja šoka: obtrgamo večje zunanje liste in pustimo le dva najmlajša. To olajša zagotavljanje vlage koreninskemu sistemu.
Nega čez zimo in spomladi
Zimske solate najbolje prezimijo v velikosti od 4 do 6 listov. Pred zimo lahko v suhem vremenu rastline ogrnete, kar pomeni, da jih okopljete in nasujete zemljo okoli koreninskega vratu.
Prvo spomladansko opravilo je rahljanje tal okoli prezimnih vrtnin, tudi solate. Če so vrtnine posejane v vrste, je to opravilo enostavno. Takoj ko se zemlja primerno osuši (nekje po Valentinovem), posevek hitro in brez napora okopljemo, prerahljamo z rahljalnikom. S tem prebudimo mikroorganizme in tako kar pognojimo. V takšnih razmerah se korenine lahko razrastejo, rast solate je pospešena, in preprečimo, da bi nedorasla pobegnila v cvet.
Po okopavanju posevek zalijemo z organskim gnojilom. Priporočamo predvsem pripravke, ki vsebujejo morske alge. Te spodbudno vplivajo na razvoj koreninskega sistema, ob večjih poškodbah zaradi mraza pa pomagajo pri njihovem celjenju. Druga gnojila niso potreba.
Šele po okopavanju je smiselno, da posevek pokrijete z agrokopreno. A ne prekrijete cele gredice, pokrijte samo del nasada. Tako boste nekoliko zamaknili dozorevanje in uhajanje solate v cvet. Pokrita solata bo dozorela tudi do deset dni prej, prav tako bo nekaj prej zacvetela. Če potem namesto samo ene sorte izberete še dve ali tri sorte, boste zimsko solato rezali še nekaj dlje časa.
Zalivanje in pleveljenje
Solatni listi vsebujejo 95 % vode, zato je zadostno zalivanje ključno. Prvi teden po presajanju sadike zalivamo vsakodnevno, še posebej poleti. V praksi zadostuje izdatno zalivanje enkrat tedensko, če ni dežja.
Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, bližje rastlinam pa ročno. Ob blagih zimah so težave tudi s pleveli, ki vam lahko posevek celo prerastejo. Pri setvi v vrste je delo med vrstami hitro opravljeno.
Zastirka
Rastlin, pri katerih nabiramo sveže liste, ne zastiramo z listjem, slamo ali drugimi nepredelanimi materiali, da se listi ne umažejo. Boljša izbira je kompostna zastirka, ki prav tako ščiti tla. Rastline s svojimi listi zastirajo tla.
Bolezni in škodljivci
Solata sicer ni zahtevna glede bolezni, vendar so sveži listi privlačni za polže. Pomembno je redno odstranjevanje odmrlih listov in izogibanje nepredelanemu organskemu materialu. V jesenskem času in v rastlinjakih so lahko problematične glivične okužbe, kot so siva plesen, bela in črna gniloba solate. Kot že omenjeno, so prezimne sorte solat še občutljivejše za solatno plesen.
Pri vzgoji solate je pomembno upoštevati kolobar, da preprečimo širjenje bolezni. Z ustrezno pripravo tal in gnojenjem z organskimi gnojili zagotovimo rastlinam potrebna hranila. Tedensko zalivanje z organskim gnojilom Bio Plantella Vita lahko zmanjša stres ob presajanju in poveča odpornost.
Obiranje in shranjevanje
Z dobrim načrtovanjem večkratnih setev lahko solato na vrtu pridelujemo večino leta, na prostem od aprila do novembra ali dlje. Pri letnih solatah to najbolj nadzorujemo s setvami na 14 dni. Zimska solata pogosto odžene v cvet, ker je ne moremo pojesti. Nekoliko si lahko pomagate, če posejete vsaj dve sorti, bolje pa tri, eno mehkolistno sorto in dve krhkolistni. Nekje do sedem dni je razlike v dozorevanju med posameznimi sortami.
Rozetaste sorte obiramo postopno, tako da ročno oberemo najstarejše spodnje liste (berivke) ali liste režemo z nožem (rezivke). S tem čistimo stebla in omogočamo rast novih listov.
Pri glavnatih sortah počakamo na oblikovanje glavice, ki jo odrežemo z nožem. Nikoli pa s spravilom zimskih solat ne čakajte predolgo. Prva solata na vrtu bo zagotovo prezimna solata. Solate ne skladiščimo, saj je najboljša sveže nabrana. Če jo shranjujemo za dan ali dva, jo hranimo v hladilniku.