Pomurje, regija ob reki Muri, je že stoletja prežeto z bogato mlinarsko tradicijo, ki se odraža tako v ohranjenih zgodovinskih mlinih kot tudi v sodobnem pristopu k mletju žit. Zgodovina reke Mure in njenih mlinov priča o življenju in delu prebivalcev, ki so se zanašali na domače žitarice in njihovo predelavo. Danes regija ponuja tako vpogled v preteklost skozi edinstvene zgodovinske mline kot tudi raznoliko in kakovostno ponudbo mok in mlinarskih izdelkov, ki so plod tako tradicionalnih znanj kot tudi sodobnih inovacij.
Tradicionalni mlini v Pomurju: Zgodovina in ohranjanje
Zgodovinska vloga reke Mure in mlinov
Reka Mura je ena redkih rek, ki še ni dobila elektrarne, hkrati pa je edina reka v Sloveniji, ki poganja stari rečni mlin. Po ljudskem izročilu je Mura, ki loči Pomurje na Prekmurje in Prlekijo, ob koncu 18. stoletja poganjala točno 69 mlinov. Po mnenju naših praprababic, ki so pripovedovale zgodbe našim babicam, pa jih je bilo vsaj še enkrat toliko. Takrat ni bilo trgovin kot danes, kjer se lahko kupi vse, kar si srce želi, temveč so vse, kar so želeli, pridelali sami. Pri tem ni bila izjema niti moka. Isto kot danes, je bilo Pomurje že takrat znano po živinoreji in poljedelstvu, prebivalci pa so pridelovali predvsem pšenico in druge žitarice.
Babičev mlin na Muri pri Veržeju
Od starih rečnih mlinov je tako danes ostal le še Babičev mlin pri Veržeju, ki ga je zgradila generacija družine Babič iz 19. stoletja. Gre za izredno pomemben spomenik kulturne dediščine, ki ima neverjetno vrednost.
Arhitektura in razvoj mlina
Mlin je postavljen na bregu in ima v reki le mlinsko kolo oziroma, po domače, vodni mlin je na reki, mlinarska hiša pa na kopnem. Iz zgodovinskih knjig lahko razberemo, da je bil postavljen okrog leta 1890. Mlin na Muri je plavajoč in se je prilagajal glede na nivo vode, ki se, kot vemo, stalno spreminja. Hkrati je značilen za ravninske pokrajine, ki so bile že od nekdaj izredno gosto poseljene. Družina Babič je mlin v celoti zgradila iz lesa, kar ima kot prednost to, da je mlin popolnoma neodvisen od količine padavin.
Mlin skozi čas: Izzivi in vztrajnost
Družina Babič je mlin leta 1912 prodala družini Kolmanič. Že čez nekaj let, natančneje leta 1925, pa jo je doletela nesreča, saj je prišlo do požara in mlin je na žalost zgorel. Vendar so se odločili, da zaradi izredne pomembnosti mlina le-tega postavijo na novo. Pri tem so se držali izvirnika, hkrati so se pa odločili za nekaj sprememb. Ker je Mura znana kot zelo muhasta reka, sta se leta 1947 in 1990 ponovno zgodili nesreči, in sicer je v obeh primerih bil vodotok tako močan, da je odnesel mlinsko kolo. Kolmaničevi, ki so se zavestno odločili, da mlin na Muri obdrži ime "Babičev Mlin na Muri", so se v obeh primerih odločili za nadaljevanje tradicije. Po nesreči leta 1947 so se odločili, da vodno kolo v sušnih mesecih, ko je vodostaj reke Mure nižji, poganja tudi elektromotor.
Obiskovalci in pomen Babičevega mlina
Mlin na Muri redno obratuje in je odprt za obiskovalce. Tako si lahko od blizu ogledate sedaj že četrto različico Babičevega Mlina na Muri. Od zunaj si lahko ogledate neverjetno leseno konstrukcijo, od znotraj pa si lahko ogledate ne le proces mletja moke, temveč tudi fotografije, ki pričajo o dolgoletni tradiciji mlina. Gostoljubnost upraviteljev Babičevega Mlina na Muri je pred kratkim svetovni javnosti predstavil tudi nemški kuharski zvezdnik Tim Mälzer, ki je s kuharskim šovom "Kitchen Impossible" obiskal prekmursko Gostilno Rajh. Za pripravo prekmurske gibanice je potreboval tudi moko, ki jo je kupil ravno pri Babičevem Mlinu na Muri.
Veržej velja za gručasto ravninsko naselje in leži na desnem bregu reke Mure. Ob gozdu se proti vzhodu vleče širok pas travnikov, ki jih v pomladnih mesecih, predvsem v mesecu maju, posujejo bele narcise. Obisk mlina na Muri priporočamo v vseh letnih časih. Če imate radi zvončke, se tja odpravite od januarja do marca, ko cvetijo v gozdu ob reki Muri skoraj pod vsakim drevesom. Če pa imate radi narcise, pa se tja odpravite maja. Pot ob Muri pa ni le prijetna za nabiranje rož, temveč je zelo priljubljena sprehajalna točka. Če si torej želite popestriti nedeljo ter želite potovati v preteklost, se odpravite v Veržej.
Sodobno mlinarstvo in ponudba kakovostnih mok
Mlinarstvo Kolenko: Tradicija in inovacije
Mlinarstvo Kolenko iz Prekmurja deluje z dolgoletno tradicijo. Žita in semena, ki so dozorela na rodovitni zemlji lokalnih kmetovalcev, pridno meljejo mlinski kamni. Podjetje, ki je edinstveno v Prekmurju in Sloveniji, ima dva ločena mlina - konvencionalnega in ekološkega.
Edinstvena dualnost mlinov
Imamo ločeno predelavo ekoloških žit v lesenem delu mlina, z mlinskim kamnom iz žive skale. V prekrasnem lesenem mlinu ohranjamo rabo dedovega starega mlinskega kamna iz žive skale, ki ga že desetletja edini v pomurski regiji uporabljamo za mletje polnozrnatih izdelkov. Ta ločena predelava omogoča, da so naše ekološke testenine izdelane iz pšenice, pridelane brez pesticidov, herbicidov ali gensko spremenjenih organizmov.
Široka paleta izdelkov iz lokalnih žit
Mlinarstvo Kolenko ponuja moke, kaše, zdrobe, testenine in semena iz domačih žit, kot so ajda, proso, pira, kamut, koruza, pšenica, ječmen in oves. Posegamo tudi po že skoraj pozabljenih žitih - ajdi, piri, kamutu, in veseli nas, da kupci vse raje izberejo izdelke iz njih. Glavna dejavnost podjetja je mletje pšenice v različne tipe mok, krmilno moko in otrobe. Ob mlinu stoji lična butična trgovinica, kjer obiskovalci kupijo ajdovo, pirino, koruzno, pšenično, ovseno, proseno, rženo in kamutovo moko, različne kaše, zdrobe, kosmiče in testenine. Ogled delovanja starih mlinov na kamen v lesenem mlinu, ki velja za lokalno kulturno znamenitost, pa je pristno doživetje življenja te tradicionalne obrti. Poleg tega z veseljem ponudijo tudi mlevske storitve, kot sta mletje in luščenje žit.
Kakovost, prilagodljivost in pakiranje
Naše moke se uporabljajo za najrazličnejše namene, za peko vsakdanjega kruha, kroasanov, tort, za peko tako imenovane "Ciabatte" in vseh ostalih pekovskih izdelkov. Posebnost med izdelki so štiri različne pripravljene mešanice različnih vrst mok. Med pripravljenimi mešanicami lahko najdete tudi Milansko polento, mešanico med ajdovim in koruznim zdrobom, ki skupaj dajeta polenti prav poseben okus. Pripravljamo tudi mešanice po receptih. Kakovost in prilagodljivost mok pekom zagotavljamo s strogimi kontrolami surovine in končnega izdelka. Ob vsakem naročilu, ne glede na količino, se vedno priloži analizni list moke. Izdelki Mlinarstva Kolenko so vedno sveže mleti in zato vsebujejo prvotno naravno hranljivost in polnost okusov, na katerih temelji bogata domača kulinarika. Ko izbiramo med najkakovostnejšimi surovinami, ki jih nato v majhnih količinah glede na potrebe meljemo v mlinu sproti in sveže, ravnamo v skladu s tradicionalnimi znanji mlinarske obrti, s starimi modrostmi, spoštovanjem do narave in poslovne etike s tem, da podpiramo izključno domače lokalne kmetovalce. Plod takega vzajemnega sodelovanja so fini mlinarski izdelki izjemno polnega okusa in prvotne hranljivosti, ob katerih v domači kuhinji zadiši po svežem kruhu, ajdovi kaši in potici.
Vsi izdelki so skrbno zapakirani v najrazličnejša pakiranja - papirnate vreče. Za manjše uporabnike so pripravljena pakiranja: 0,5 / 1 / 5 / 10 kg, za tiste, ki potrebujejo več, pa imajo vedno na zalogi 25 kg pakiranje.
Žnidaričev mlin v Precetincih: Izzivi in poslanstvo
Obiskali smo tudi Žnidaričev mlin v Precetincih, ki je na območju občine Ljutomer. Današnjega mladega lastnika, vnuka gospoda Žnidaršiča, Roberta Vintarja smo povprašali o delu in življenju na mlinu. Čeprav se naš sogovornik ni rodil na mlinu in ni celotnega otroštva preživel na mlinu (bil je le na obisku pri dedku med počitnicami), ga je mlinarstvo navdušilo. Že v osnovni šoli je izrazil željo, da bi bil po poklicu mlinar.
Prehod iz vodnega v električni pogon
Mlin je nekoč deloval na vodni pogon, danes pa na elektriko, saj so prestavili strugo reke Ščavnice. Če ne bi prestavljali struge in bi mlin še vedno deloval na vodni pogon, bi s tem bili pokriti stroški razsvetljave celotnega mlina (starega in novega dograjenega dela).
Delovni proces in pakiranje
Delavnik je verjetno že zaradi modernejše mehanizacije zelo prizanesljiv. Okrog 7.00 zjutraj se Robert Vintar odpravi v mlin ter do 8. ure uredi tudi vse, kar je povezano s trgovino (blagajna, priprava paketov). Pri njih poteka pakiranje paketov ročno in posledično vzame več časa. Nekdaj, pravi Vintar, so ljudje prihajali s svojo veliko vrečo, danes pa ljudje kupujejo majhne pakete mlinarskih izdelkov. Ob poldnevu je čas za kosilo. Ob 16. uri se delovnik zaključi.
Trendi in ozaveščenost potrošnikov
Zadnji trendi se nagibajo k uporabi domačih izdelkov, vendar Vintar ne opaža povečanega zanimanja ljudi za domačo moko. Redne stranke so mlade, ozaveščene družine o zdravi prehrani (zavedajo se "vrednosti" domače moke) in nekateri starejši ljudje, a so ti zelo redki. Večina ljudi torej še vedno svoj nakup moke opravlja v večjih trgovskih centrih oziroma trgovinah z živili. Slednje je zelo skrb vzbujajoče, saj tako v kupljeni in industrijsko pridelani moki kot vnaprej pripravljenih mešanicah za peko kruha najdemo številne kemijske dodatke (ki podaljšujejo rok trajanja) ali pa spregledamo, da vsebujejo sladkor in sol. Vintar poudarja, da je manjše povpraševanje za domačo moko posledica tudi propada številnih kmetij. Na številnih kmetijah so nekoč dnevno uporabljali domačo moko (ajdovi žganci, peka peciva, rženi kruh) in so jo imeli tudi na zalogi. Če se v današnjem času onemogoči dostava pekarnam za tri dni, bodo ljudje lačni. Največje povpraševanje pri njih je še vedno po pšenični moki, saj zalagajo tudi pekarne. Ržena moka je najbolj popularna med kmetijami, ki pečejo domači kruh. Po ajdovi moki naj ne bi bilo več toliko povpraševanja. Prav tako se je zmanjšalo povpraševanje po ajdovi kaši, saj so koline (praznik, ob katerem se zbere vsa družina) že zelo, zelo redke. Njihova mlinarska inovativnost se kaže tudi v ponudbi pirine moke, prosene, riževe moke ter kamuta (egipčanske pšenice).
Izzivi sodobnega mlinarstva
Glede na to, da je lastnik še mlad, se mu še ni treba ukvarjati z nasledstvom. Vintar ob tem poudarja, da je vprašanje, ali se bo njegovim naslednikom še sploh splačalo ukvarjati z mlinarstvom. Danes je največja težava HACCP sistem, ki je potreben v trgovini in gostinstvu za vzdrževanje enotnih standardov, ob tem pa seveda predstavlja strošek za podjetnike. Lega Žnidaričevega mlina omogoča zalaganje z moko tudi sosednje Avstrije, a žal ta praksa v resnici ni uresničljiva, saj Avstrijci kupujejo svojo domačo moko. A tudi Slovenci kupujemo samo slovensko? Pri svojem delu ima lastnik Žnidaričevega mlina najraje delo s stroji, ki jih v mlinu tudi sam servisira oziroma vzdržuje.