Rdeča pesa je nepogrešljiva sestavina naših jedilnikov skozi vse leto. Ko sveža ni na voljo, posežemo po vloženi rdeči pesi v kisu, ki tradicionalno predstavlja zimsko solato. Vlaganje rdeče pese je sinonim za pripravo ozimnice, ki nas spominja na pretekle čase, ko smo jo skoraj vsak dan uživali kot del obroka.
Pomen vlaganja rdeče pese
Vlaganje rdeče pese je preprost, a časovno potraten proces, še posebej, če jo režemo z ročnim nožem. Tradicionalno se pesa kuha cela, predhodno pa jo temeljito operemo in po potrebi skrtačimo. S tem ohranimo njeno obliko in hranilne snovi.
Priprava kuhane rdeče pese
Po kuhanju peso ohladimo, idealno v vodi, v kateri se je kuhala, nato pa jo olupimo. Kuhana pesa se lažje lušči kot surova, ovoji pa se zlahka odstranijo z rokami. Vendar je treba biti previden, saj se močna, rubinasta barva lahko zažre v kožo. Če pri delu ne uporabljamo zaščitnih rokavic, lahko pričakujemo, da bodo roke več dni obarvane rdeče. Pomembno je tudi, da se zavedamo, da bo rdeča barva obarvala vse, s čimer bo pesa prišla v stik - od kuhinjskega pribora in posode do oblačil, zato je priporočljivo nositi predpasnik.
Sam postopek kuhanja rdeče pese traja približno pol ure, odvisno od velikosti gomoljev in želene mehkobe. Po kuhanju peso narežemo na kolobarje. Za večje količine je priporočljiva uporaba rezalnika ali ribeža, pri čemer pazimo na primerno debelino rezin.
Proces vlaganja
Narezano peso naložimo v sterilizirane kozarce. V loncu pripravimo mešanico vode in kisa za vlaganje, običajno v razmerju liter vode na pol litra kisa. Dodamo sladkor in sol ter kumino. Količine osnovnih sestavin in začimb lahko prilagajamo svojemu okusu, saj nas izkušnje vodijo k optimalnim razmerjem.
S pripravljeno tekočino zalijemo peso v kozarcih, pretresemo, da izplavajo zračni mehurčki, in kozarce dobro zapremo. Nato jih postavimo v pekač z vodo do dveh prstov globine in damo v pečico, segreto na 100 stopinj Celzija, kjer se bodo pasterizirali.
Pomemben korak je tudi priprava kozarcev in pokrovčkov, ki jih operemo in steriliziramo v pečici, segreti na 50 °C.
Alternativni pristopi in nasveti
Nekateri recepti vključujejo tudi kuhanje narezane pese skupaj s tekočino v loncu, nato pa še vročo vlaganje v kozarce. V tem primeru se tekočina in pesa ponovno zavreta, preden se vroča mešanica naloži v kozarce in do vrha napolni z vročo mešanico kisa, vode, soli in sladkorja.
Obstajajo različna mnenja glede količine sladkorja. Medtem ko nekateri recepti poudarjajo, da pesa potrebuje veliko sladkorja, da se prepreči kvarjenje, drugi prisegajo na uporabo manj sladkorja ali celo brez njega, pri čemer se ozimnica še vedno dobro ohrani. Kot alternativa lovorju se v nekaterih receptih uporablja na kolobarje narezan hren.
Za dodatno varnost pri vlaganju se kozarci po zaprtju pogosto obrnejo na glavo in pokrijejo s kuhinjsko krpo za dva dni. Ta metoda pomaga zagotoviti dobro tesnjenje.
Hranilna vrednost in zdravilni učinki rdeče pese
Rdeča pesa je izjemno vsestranska zelenjava, ki jo lahko uživamo surovo, kuhano, pečeno ali vloženo. Njena dolgoletna tradicija vlaganja pri nas omogoča uživanje njenih bogatih hranilnih snovi in značilnega sladko-kislega okusa skozi vse leto. Rdeča pesa (Beta vulgaris) ni le okusna, ampak tudi izjemno hranljiva.
Čeprav se pri vlaganju del vitamina C izgubi, pesa ohrani vlaknine, minerale in antioksidante. Raziskave kažejo, da betain v rdeči pesi podpira zdravje jeter in zmanjšuje vnetne procese.
Rdeča pesa vsebuje kalcij, kalij, fosfor, magnezij, železo, žveplo, jod, provitamin A, vitamine B in C, sladkor, beljakovine, natrij in veliko folne kisline. Poleg tega lahko pomaga pri čiščenju jeter, ledvic in mehurja, krepi imunski sistem in dviguje vzdržljivost. Zaradi vseh naštetih koristi je rdeča pesa zelenjava, ki jo naše telo nujno potrebuje, zato jo je priporočljivo pogosteje vključevati v prehrano.
Rdečo peso lahko uživamo samostojno, kot prilogo ali pa iz nje pripravljamo odlične zdravilne hladne napitke, juhe ali solate, na primer v kombinaciji s korenčkovim sokom.
Za najboljši okus rdeče pese je priporočljivo, da jo kupite pri lokalnih kmetih, saj sveža pesa s trgovinskih polic morda ni več tako kakovostna.
