Poletni solsticij in njegov pomen
Poletni solsticij se zgodi vsako leto med 21. in 23. junijem, odvisno od koledarskega leta. Leta 2018 je Sonce vstopilo v znamenje Raka 21. junija, kar je označilo vrhunec sončne energije. Na ta dan je Sonce najvišje na nebu, severna polobla pa prejme največ sončne svetlobe. Ta pojav, znan kot sončev obrat ali najdaljši dan v letu na severni polobli, se imenuje tudi solsticij. Beseda solsticij izhaja iz latinskih besed 'sol' (sonce) in 'sistere' (mirovati), kar označuje trenutek, ko je Sonce na svoji najnižji ali najvišji točki na nebu. Enakonočja in solsticiji imajo velik pomen za človeka, saj jih različne kulture častijo kot povezavo med ljudmi, Soncem in Zemljo. Starodavna ljudstva so se globoko zavedala svoje odvisnosti od narave. Ob solsticiju se tradicionalno prižigajo kresovi, kar je znano tudi kot "Kresna noč". Naši predniki so verjeli, da ogenj, prižgan na kresno noč, pomaga Soncu ohraniti svojo moč.
Spoznajte skrivnosti domačega džema: od priprave do shranjevanja
Na prvi pogled se zdi, da domača marmelada v shrambi lahko zdrži mesece brez težav. Vendar pa se marsikomu zgodi, da po nekaj tednih na površini opazi tanek sloj plesni. Vonj se spremeni, barva postane motna, pokrovček se nekoliko napihne. Pogled na skrbno pripravljeno marmelado, ki se je pokvarila, vzbudi razočaranje in vprašanje: ali je bilo vse delo zaman in ali je takšno marmelado še mogoče rešiti?
Zakaj marmelada splesni?
Plesen na marmeladi ni redkost. Mnogi napačno mislijo, da visoka vsebnost sladkorja popolnoma preprečuje rast plesni. Čeprav sladkor deluje kot naravni konzervans, to velja le, če je njegova količina zadostna in če so pogoji shranjevanja ustrezni. Plesen je živ organizem, ki potrebuje le malo vlage in kisika za razmnoževanje. Domače marmelade, pogosto kuhane brez umetnih konzervansov, so občutljivejše na temperaturna nihanja in nepravilno zapiranje pokrovčkov. Tudi majhna napaka med kuhanjem ali shranjevanjem je dovolj, da plesni omogoči rast. Čeprav se pojavi le na površini, se spore hitro razširijo v globino, zato je potrebna previdnost.
Pogosti vzroki za nastanek plesni:
- Premalo steriliziran kozarec: Če steklenice in pokrovčki niso segreti na ustrezno temperaturo, v njih ostanejo mikroorganizmi, ki čakajo na priložnost za rast.
- Nezadostna količina sladkorja: Domači recepti, ki sledijo sodobnim priporočilom o zmanjšanem vnosu sladkorja, pogosto znižajo njegovo količino pod mejo, ki zagotavlja stabilnost. Brez dovolj sladkorja marmelada ne more dolgo zdržati, saj se ustvarijo pogoji za razvoj bakterij in plesni.
- Neustrezno zaprti pokrovčki ali premalo vroča marmelada ob polnjenju: Če se med steklom in pokrovom ujame zrak, ta postane vir kisika, ki omogoča rast plesni.
Je splesnela marmelada še uporabna?
Največja dilema nastane, ko se na površini pojavi tanka plast plesni. Nekateri jo odstranijo, marmelado prekuhajo in jo ponovno uporabijo. Vendar to ni priporočljivo. Plesen ne raste le na površini, ampak s svojimi koreninicami prodira globoko v živilo. Tudi če jo odstranimo, v marmeladi ostanejo toksini, ki so za človeka lahko škodljivi. V starih kuharicah sicer najdemo nasvete o prekuhavanju plesnive marmelade in dodajanju novega sladkorja, vendar sodobne raziskave jasno kažejo, da to ni varno. Toksini plesni so odporni na toploto, zato jih prekuhavanje ne uniči. Edina varna rešitev je, da se takšna marmelada zavrže.
Kako prepoznati, da se marmelada kvari?
Plesen je le zadnji opozorilni znak. Preden se pojavi, lahko opazimo druge znake, da marmelada ni več stabilna. Včasih se začne pena nabirati pod pokrovčkom, vonj postane kiselkast ali alkoholni, v redkih primerih pa se pokrovček napihne. Takšni znaki pomenijo, da so v marmeladi že aktivni mikroorganizmi. Čeprav morda plesen še ni vidna, je proces kvarjenja v teku. V takem primeru je bolje, da marmelado uporabimo takoj, če še nima vonja po gnilobi, ali pa jo odstranimo.
Kaj narediti z ostalimi kozarci?
Če se plesen pojavi v enem kozarcu, je pametno preveriti vse ostale iz iste serije. Lahko se je zgodila napaka v postopku kuhanja ali sterilizacije, zato je bolje, da ostale marmelade odpremo in preverimo njihov vonj ter videz. Če opazimo najmanjši sum, da se v marmeladi nekaj dogaja, jo je priporočljivo porabiti prej. Uporabimo jo lahko v pecivu, nadevih, marinadah ali pri pripravi omak, kjer jo toplotno obdelamo. Bolje je nekaj porabiti prej kot pozneje tvegati zdravje.
Preprečevanje plesni že med pripravo
Najboljša obramba pred plesnijo se začne že pred kuhanjem. Posoda, v kateri kuhamo marmelado, mora biti popolnoma čista. Kozarci in pokrovčki naj se sterilizirajo v pečici pri 120 stopinjah približno 20 minut ali v vreli vodi. Pomembno je, da se marmelada v kozarce nalije še vroča, skoraj vrela, in da se takoj zapre. Pokrovčki naj bodo novi, saj se tesnilni obročki sčasoma izrabijo. Po zapiranju kozarce obrnemo na glavo za nekaj minut, da vroča marmelada uniči morebitne ostanke mikroorganizmov na pokrovčku.
Če uporabljate manj sladkorja, lahko dodate naravne konzervanse, denimo nekaj kapljic limoninega soka, ki poveča kislost in prepreči rast bakterij. Pomaga tudi žlička ruma ali žganja na vrhu marmelade pred zapiranjem, kar so včasih počele naše babice. Alkohol uniči spore plesni in podaljša obstojnost.
Shranjevanje v shrambi ali hladilniku
Shramba mora biti suha, hladna in brez temperaturnih nihanj. Idealna temperatura je med 10 in 15 stopinjami Celzija. Marmelada, ki je izpostavljena toploti ali svetlobi, se hitreje pokvari, saj se na površini nabira kondenz. Če prostor ni dovolj hladen, je bolje, da marmelado hranite v hladilniku, zlasti če je narejena z manj sladkorja. Odprte kozarce vedno zaprite s čistim pokrovčkom in jih porabite v dveh tednih. Uporabljajte čisto žlico, da v kozarec ne prenesete bakterij.
Naravne metode podaljšanja obstojnosti
Nekateri prisegajo na naravne metode brez konzervansov. Ena izmed njih je vakuumiranje kozarcev, kjer se zrak odstrani, kar prepreči razvoj plesni. Obstaja tudi možnost shranjevanja v zamrzovalniku - marmelada se tam ne pokvari, le tekstura se rahlo spremeni. Druga možnost je dodatek naravnega pektina iz jabolk ali citrusov, ki marmeladi ne daje le želirane strukture, temveč tudi bolj stabilno mikrobiološko okolje. Takšna marmelada običajno zdrži dlje, ne da bi izgubila okus.
Kdaj se splača marmelado ponovno prekuhati?
Če marmelada ni splesnela, a se zdi, da izgublja svežino ali da se sladkor začne kristalizirati, jo lahko prekuhamo in dodamo malo limoninega soka. Tako se povrne okus in prepreči nadaljnje kvarjenje. Vendar to velja le za zdrave kozarce brez znakov plesni. Če je plesen že prisotna, prekuhavanje ne pomaga. V takem primeru je bolje narediti novo serijo in iz napake potegniti nauk za naslednjo sezono.
Pomen čistoče pri domači pripravi
Domače vlaganje je prijetno, a zahteva disciplino. Čistoča je pri marmeladi enako pomembna kot pri konzerviranju mesa ali kumaric. Roke, posoda in pult morajo biti brez ostankov hrane. Med kuhanjem se izogibajte preizkušanju z isto žlico, ki jo ponovno potopite v lonec. Najbolje je, da marmelado pripravljate v enem kosu, brez motenj, saj vsaka prekinitev podaljšuje čas kuhanja in povečuje tveganje za okužbo.
Zgodbe iz domačih shramb
Marsikatera gospodinja se spomni trenutka, ko je odkrila splesnelo marmelado iz prejšnje zime. Starejše generacije so jo prekuhale, dodale sladkor in ponovno zaprle. Danes pa se večina zaveda, da je bolje izgubiti en kozarec kot tvegati zdravje. Tudi industrijske marmelade, čeprav vsebujejo konzervanse, niso imune na plesen, če jih po odprtju pustimo na toplem. Zato velja pravilo: marmelada naj bo vedno dobro zaprta in hranjena na hladnem.
Marmelada je simbol potrpežljivosti. Domača marmelada ni le hrana, temveč simbol topline doma. Zahteva čas, pozornost in skrbnost. Če se občasno zgodi, da se v shrambi pojavi plesen, to ni tragedija, ampak priložnost, da naslednje leto postopek izboljšamo. Vsaka napaka nas nauči nekaj novega o ravnotežju med naravo in človekom, o tem, kako delujejo mikroorganizmi in zakaj je čistoča v kuhinji najlepša oblika spoštovanja do hrane.
Kako delamo domačo marmelado v Azerbajdžanu! Metoda brezčasne vasi
Poletni džem kot izdelek za nego kože
Poleg tradicionalnih marmelad obstajajo tudi sodobni izdelki, ki izkoriščajo poletne sestavine za nego kože. Poletni džem, kot ga opisujejo uporabnice, je izdelek z lahko teksturo, ki ne masti kože, se hitro vpije in daje občutek gladkosti ter leska. Njegova uporaba je namenjena hitrejši in lepši porjavelosti kože ter negi po sončenju, saj kožo navlaži in nahrani. Vonj manga je pogosto omenjen kot unikaten in prijeten. Pomembno je poudariti, da takšen izdelek ne zagotavlja UV-zaščite in ni primeren za otroško, občutljivo ali zelo svetlo kožo. Priporoča se sočasna uporaba kreme z zaščitnim faktorjem. Izdelek ni namenjen uživanju, shranjevati pa ga je treba v suhem in temnem prostoru pri sobni temperaturi. Izogibati se je treba sončenju med 11. in 16. uro.
"Je izjemno prijetna. NIČ ni mastna, ampak je popolno enaka kot pri navadni vlažilni kremi. Hitro se vpije in daje koži prelep lesk. Skratka ni - marmelada style!" - Viva la vida blog, Katja Grudnik
"Njegov vonj je unikaten, lepo diši, izjemno lepo se razmaže in hitro vpije. Na koži ne pusti mastnega občutka in je izredno negovalen." - Dream big Never stop
"Za vse, ki želite na plaži zablesteti z gladko in sijočo kožo je N°1 džem Eterika. Izdelek sem začela uporabljati, ko sem bila že nekoliko zagorela, da še nekaj barve pridobim in ji podaljšam obstojnost." - Pinky Fashion Blog
"Najbolj zaželen produkt za hitrejšo porjavelost kože ta hip je poseben zaradi svoje lahke teksture in naravnih sestavin. Vonj manga je prekrasen, džem kožo lepo neguje, je pa priporočljiva sočasna uporaba kreme z zaščitnim faktorjem." - Cosmopolitan.si
"Lansko leto sem prvič preizkusila Poletni džem in sem bila totalno navdušena! Pred tem sem probala vse možne marmelade, ampak so mi vse “zabasale” kožo in niso dosegle pravega učinka." - Jasna
"Poletni džem je najboljša stvar ever. Vonj je po mangu in noro dobr diši! Ko se namažeš ne pušča nobenih sledi, se ne lepiš ampak je tvojo koža gladka in po koncu dneva se res vid kko lepo zagoriš." - Nika
"Fantastična kremca <3 Na začetku sem bila skeptična, ker je oranžne barve … ampak če ne pretiravaš z nanosom, se lepo vpije in ne pušča sledi. Uporabljam jo tudi na svojih malčkih, ampak kot kremo po sončenju." - Mojca
"Noro dobra krema! Imam atopijski dermatitis in krema mi je kožo lepo umirila ter izboljšala stanje (manj suha, manj srbi). To je MUST HAVE ne samo za poleti, ampak tudi čez zimo!" - Lara
"Lani sem kupila to kremo za hitrejso porjavitev. Poskusila sem do sedaj vse kar trg ponuja, vedno sem bila lepljiva, mastna ter imela madeze po kopalkah in posledicno po oblacilih. Poletni dzem se naenkrat vpije v kozo, jo neguje, pred med in tudi po soncenju, je prijetnega vonja (mango❤️) in teksture (se ne svaljka) ter cenovno ugoden🙌👍 Kot dipl. kozmetologinja sem zelo izbircna tudi na sestavine, ki so me v Poletnem dzemu izredno presenetile, saj so enostavne in naravne (veliko olj, ne parafina)." - Dipl. kozmetologinja
