Raziskovalno delo, ki sta ga opravila Anže Burger in Matija Vodopivec, predstavlja pomemben prispevek k razumevanju delovanja slovenskega trga dela. Študija, objavljena v reviji Empirical Economics, temelji na analizi obsežnih administrativnih baz podatkov, ki vključujejo delovno zgodovino in vključenost v programe za celotno nacionalno delovno silo.
Evaluacija programov aktivne politike zaposlovanja
Raziskovalci so v obdobju 2009-2014 evalvirali štiri ključne programe aktivne politike zaposlovanja (APZ), v katere je bilo vključenih do 65.000 oseb na leto. Analizirani programi vključujejo:
- Institucionalno usposabljanje
- Usposabljanje na delovnem mestu
- Subvencije za zaposlovanje (program Zaposli.me)
- Javna dela
Glede verjetnosti dolgoročne zaposlitve po opravljenem programu se je izkazalo, da vsi programi, razen javnih del, beležijo pozitivne učinke. Rezultati kažejo, da programi delujejo precej dobro, tako z vidika vpliva na rezultate na trgu dela kot z vidika stroškovne učinkovitosti. Razen pri javnih delih je bilo ugotovljeno, da imajo vsi programi neto korist z vidika vladnih izdatkov.
Učinki reform trga dela
Poleg programov APZ so avtorji preučevali tudi vpliv zakonodajnih sprememb. Analiza učinkov Zakona o delovnih razmerjih iz leta 2013 na pravičnost in produktivnost je pokazala pozitivne rezultate:
| Področje | Učinek |
|---|---|
| Pravičnost | Zmerno pozitiven (povečanje verjetnosti zaposlitve za nedoločen čas) |
| Ciljne skupine | Najmočnejši učinek pri mladih in starejših |
Matija Vodopivec je ob tem izpostavil, da je bil učinek najmočnejši v prvem letu po reformi, nato pa se je zmanjšal. Strategija zakona, ki je zmanjšala varnost zaposlitve za zaposlene za nedoločen čas in povečala stroške za zaposlene za določen čas, se je v praksi obrestovala.
Priporočila za prihodnje politike
Na podlagi ugotovitev raziskave so bila oblikovana jasna priporočila za slovenski trg dela:
- Povečanje obsega programov: Javni izdatki in število udeležencev v programih APZ v Sloveniji zaostajajo za povprečjem držav OECD, zato je smiselno povečanje njihovega obsega.
- Preprečevanje diskriminacije: Anže Burger je opozoril, da je treba pri širitvi programov paziti, da se ne ustvarjajo diskriminatorni pogoji za udeležence ali razlike med podjetji.
- Aktivacija iskalcev zaposlitve: Iskalci zaposlitve bi morali biti podvrženi ostrejšim zahtevam za iskanje dela, vključno s pogostejšimi stiki z uradi za zaposlovanje.
- Reforma socialnih transferjev: Slovenija bi morala razmisliti o uvedbi podpore za vključitev v delo, saj obstoječi sistem nadomestil lahko odvračajo od aktivnega iskanja zaposlitve.