Ko pomislimo na pico, si večina predstavlja bogato rdečo paradižnikovo omako. Vendar pa obstajajo odlične alternative za tiste, ki paradižnika ne marajo, so nanj alergični ali si preprosto želijo raznolikosti. Bela pica, znana tudi kot "Pizza Bianca", je popolna izbira, saj namesto paradižnikove omake vsebuje belo omako, ki dopušča nešteto kombinacij okusov.

Zgodovina in razvoj pice brez paradižnika
Pici podobno jed so poznali že v dobi starih Rimljanov. Imenovali so jo "picea", narejena pa je bila iz ploščatega, okroglega kruha, spečenega na razbeljenem kamnu. Takrat še niso poznali kvasa, ki je potreben za današnjo mehko, vzhajano pico, prav tako pa niso poznali paradižnika. Neapeljčani so šele v 18. stoletju obogatili svojo pico s paradižnikom in jo takšno potem med izseljevanjem raznesli po celem svetu. Čeprav recept za pripravo neapeljske pice vključuje paradižnik, je pomembno vedeti, da je bila pica prvotno jed brez te sestavine.

Pinsa: lažja alternativa klasični pici
Pinsa je odlična izbira za vse, ki želijo lažjo alternativo pici, ne da bi pri tem žrtvovali okus. Gre za nekakšno predhodnico pice, ki je običajno ovalne oblike in ima lažje, bolj zračno testo. Pinsa je najboljša, ko je sveža.
Priprava testa za pinso
- V skledi zmešamo moko, kvas in mlačno vodo.
- Dodamo olivno olje in sol ter zgnetemo testo.
- Nato dodamo še hladno vodo in ponovno pregnetemo.
- Testo med počivanjem večkrat preložimo.
- Testo razdelimo na kose in vsak kos raztegnemo v ovalno obliko.
Nadevi za pinso
Na pinso namesto paradižnikove omake lahko dodamo malo olivnega olja in po peki obložimo z različnimi sestavinami. Na še vročo pinso lahko dodamo pršut, burrato, svež paradižnik in baziliko.
Bela pica (Pizza Bianca)
Bela pica je idealna za tiste, ki paradižnika ne marajo ali pa si želijo drugačnih okusnih kombinacij. Njena posebnost je, da na osnovi ni paradižnika. Namesto tega ima v podnožju veliko mocarele in malo olja.
Priprava svetle osnove za belo pico
Namesto paradižnikove omake lahko za belo pico uporabimo različne svetle omake:
- Bešamel: Na raztopljenem maslu zarumenimo moko, potem pa med nenehnim mešanjem z metlico počasi dolivamo mleko.
- Namaz iz kisle smetane: V kislo smetano lahko damo malo kremnega sira in naribanega parmezana. Ta osnova se odlično ujema z različnimi siri in zelišči.

Ideje za nadeve na beli pici
Na belih picah se najlepše obnesejo lahkotni, tudi zelenjavni okusi. Svetla podlaga se lepo ujame denimo s špinačo, artičokami ali gamberi. Ena najbolj znanih belih pic, ki jih pogosto srečamo tudi v picerijah, je dopolnjena z mortadelo.
V italijanskih restavracijah običajno vidimo sorte z dodatnimi sestavinami, kot so 4 siri, artičoke, jajca, čebula ali bučke.
Primeri kombinacij za belo pico:
- Osnova iz mocarele in olja: Ko se mocarela stopi in začne rjaveti, dodamo nekaj dušene gobe, česen, sesekljan peteršilj in dimljeni losos ali tuno.
- Osnova z mocarelo, kozjim sirom in špinačo: Peco obložimo z mocarelo, oljem, mletim poprom, nekaj rezin kozjega sira in kuhane špinače.
Domača pica z inovativnimi nadevi
Domača pica ponuja še več svobode pri eksperimentiranju z nadevi in osnovami, ki niso paradižnikovi.
Testo za domačo pico
Osnova dobre pice je dobro testo, pa naj bo to kvašeno kot za domači kruh, nekvašeno ali krompirjevo. Za drugačno testo lahko uporabimo pirino moko ali ajdovo moko. Ajdova moka, čeprav se nekaterim zdi težka in gosta, doda pici poseben okus. Včasih lahko v testo dodamo jogurt, radensko, semena ali suha zelišča.
Alternativne osnove namesto paradižnika
Namesto paradižnikove omake lahko uporabimo:
- Namaz iz kuhane čičerike: Z mešalnikom do gladkega zmiksamo kuhano čičeriko z oljem in nekaj kapljic limone, solimo, popramo in dodamo suh origano.
Nadevi brez paradižnika
Nadevi so odvisni od trenutne zelenjave, ki je na voljo, in od vrste sira (trdi siri, kozji siri, skute, feta ali mocarela). Med 'mesnimi' dodatki se priporoča nekaj dobrih rezin suhega pršuta, občasno pa se na vrhu toplega obloženega kruha znajde tudi jajce na oko.

Primer recepta za pico z ajdovim testom in čičerikinim namazom
- Zmešamo suhe sestavine za testo, dodamo chia semena, jogurt in malo vode ter premešamo, da dobimo srednje gosto, a še vedno dokaj tekoče testo.
- Testo razmažemo po namaščenem peki papirju.
- Pripravimo čičerikin namaz: z mešalnikom do gladkega zmiksamo kuhano čičeriko z oljem in nekaj kapljic limone. Solimo, popramo in dodamo suh origano.
- Skuhamo koruzo in jo odrežemo z nožem.
- Narežemo izbrano zelenjavo (bučke, papriko, čebulo, olive) in z rokami na drobne košče natrgamo mocarelo.
- V drug pekač zložimo zelenjavo (paprike in bučke) ter jih premažemo z malo olja in rahlo popečemo.
- Testo vzamemo iz pečice, premažemo s čičerikinim namazom, obložimo s polovico rahlo popečenih paprik in bučk.
- Nato sledi mocarela, malce rdeče čebule ter polovica kuhane koruze.
- Potem zopet plast bučk in paprik, mocarela, koruza in malo feferona, oliv ter tankih lističev rdeče čebule.
- Vse skupaj nato pečemo še slabih deset minutk, dokler ni pečeno (čas peke je odvisen od temperature v pečici, pečice same, debeline testa ter višine nadeva).
Tako pripravljena pica je precej zdrava in polna zelenjave, a kljub temu nasitna. Primerna je tako za kosilo kot za večerjo.
Splošni nasveti za pripravo pice
Priprava testa
- Testo za pico je dobro mesiti na leseni deski ali na marmorju.
- Moko presejemo, da je v njej več zraka, saj s tem pripomoremo k rahlejšemu testu. Sol moramo dodati že v moko.
- Pazimo, da so vse sestavine ogrete na sobno temperaturo. Kvas namreč pozna tri sovražnike: previsoko temperaturo, maščobo in preveč soli.
- Voda, v kateri stopimo kvas, naj ima 20 °C.
- Italijanski picopeki v sveže testo zamesijo še košček testa, ki so ga prihranili od prejšnjih dni. S tem pripomorejo h rahlejšemu in okusnejšemu testu.
- Testo vzhajamo na toplem mestu, pri enakomerni temperaturi. Testo na prepihu ne bo dobro vzhajalo.
- Vzhajanega testa ne mesimo preveč, saj ga lahko stlačimo in postane trdo. Vse, kar morate narediti, je, da ga na hitro pregnetete in ga nato razpotegnete po dobro naoljeni pločevini oziroma pekaču.
- Debelina raztegnjenega testa za pico je 0,5 cm.

Pečenje pice
Ko smo pico pripravili, jo pečemo na zelo visoki temperaturi, približno 250 °C. Čas peke je odvisen od pečice, debeline testa in količine sestavin. Z nekaj izkušnjami bomo z lahkoto ugotovili, katera temperatura je v naši pečici pravšnja, da se pica ne zažge oziroma da testo ni surovo. Ko je pica pečena, se bodo po robu testa začeli pojavljati mehurčki, rob pa bo lepe zlato-rumene barve.
Specite popolno pico v domači pečici | Pravilno segrejte! 🔥🍕
tags: #pizza #brez #paradiznika

