Pira, starodavno žito z bogato zgodovino, se danes ponovno vrača v ospredje zdrave prehrane. Cenjena je zaradi svojih izjemnih lastnosti, ki jo postavljajo v prednost pred sodobnimi pšenicami. Njena moka, ki jo pridobivamo iz zrn pire, je postala priljubljena izbira med tistimi, ki iščejo alternativo pšenični moki in si prizadevajo za zdrav in uravnotežen jedilnik.
Zgodovina in pridelava pire
Od Demetre do sodobnih polj
Arheološki dokazi o gojenju pire segajo kar do desetega tisočletja pred našim štetjem, kar jo uvršča med prva udomačena žita. V grški mitologiji je bila pira poseben dar boginje Demetre, zavetnice zakona in otrok. V delih Evrope je bila pomemben prehranski steber od bronaste dobe do srednjega veka, celo še pred stoletjem je bila pomemben del prehrane Slovencev.
Po drugi svetovni vojni so kmetje piro vedno manj sejali, v šestdesetih letih preteklega stoletja pa so jo popolnoma opustili. Izpodrinile so jo namreč nove sorte navadne pšenice, ki so pri intenzivni pridelavi dale veliko večje pridelke. Kljub temu se zdi, da njen čas spet prihaja oziroma je že tu, saj se rast zanimanja za to žito povečuje.
Ekološka pridelava in kakovost moke
Proces pridelave pirine moke se začne na poljih, kjer se uporablja izključno naravno kolobarjenje, brez dodatnih gnojil ali škropiv. Posebna pozornost je namenjena tudi opraševalcem, saj se ob robu polj zasajajo rastline, ki jih privabljajo. Pira ima trdo lupino, zaradi česar je manj dovzetna za škodljivce in jo je mogoče pridelovati brez pesticidov. Poleg tega je njeno zrnje bolj zaščiteno pred vlago in plesnijo, zato je njena pridelava možna tudi brez fungicidov. Pred mletjem je potrebno žita temeljito očistiti vseh nečistoč, kot so pleve in semena trav. Moke se meljejo sproti, na tedenski bazi, kar poskrbi za večjo svežino končnega izdelka.
Kupce prepričajo nadzorovana pridelava in predelava, zaupanje v izdelek, lokalnost, svežina mletih mok ter prilagodljivost v smislu dostave, pakiranja in različnih kombinacij moke. Cela pirina zrna pa lahko skuhate in ponudite kot prilogo namesto riža ali jih uporabite v rižotah.
Prehranska vrednost in zdravstvene koristi
Bogat vir hranil
Pira je po marsikaterem kriteriju bolj zdrava od navadne pšenice, čeprav je njen pridelek štirikrat manjši na enaki površini. V primerjavi z navadno pšenico ima več beljakovin, njeni kalčki pa so za dva- do trikrat bogatejši z maščobami. Pirina moka je bogata z vlakninami, beljakovinami, vitamini in minerali. Vsebuje veliko vlaknin, mineralov in antioksidantov, bogata je z vitamini iz skupine B in vitaminom E, kalcijem, magnezijem, cinkom, selenom, železom in manganom. Vsebuje tudi večjo količino beljakovin, ki so bolj zdrave in lažje prebavljive. Pirina moka ima tudi nizek glikemičen indeks.
Ugoden vpliv na zdravje
Pira je sijajen zaveznik pri lajšanju želodčnih težav, pri spodbujanju inteligence in krepitvi spomina ter celo v boju proti depresiji. Njene večkrat nenasičene maščobne kisline varujejo srce in ožilje. Pira je odlična zlasti za krepitev oslabelega organizma, pri spodbujanju teka, umirjanju prebavnih težav in blaženju bolečin v sklepih. Zato ne preseneča, da jo je čislala že slovita nemška zeliščarica sveta Hildegarda iz dvanajstega stoletja.
Prehranska strokovnjakinja Marija Merljak poudarja, da je pira zaradi kombinacije esencialne aminokisline triptofan in vitamina B3 imenitno sredstvo za boljše spanje in za boj proti depresiji. Zaradi kombinacije vitamina B2 in esencialne aminokisline levcina je ugodna tudi za vse ljudi s težavami z želodcem. Kombinacija vitamina B1 in glutaminske kisline spodbuja delovanje možganov, saj spodbuja inteligenco in spomin. Še zlasti, če jo kombiniramo s pravim kraškim pršutom, z zelenjavo in s sadjem z veliko vitamina C.
Pira in gluten
Pira sicer vsebuje gluten, zato ni primerna za bolnike s celiakijo. Kljub temu se pirin gluten nasploh laže razgradi od pšeničnega in je zato bolje prebavljiv. Če vam pšenična moka povzroča težave, jih po uživanju pirine morda ne boste opazili. Palačinke, ki so narejene s pirino moko, so lažje prebavljive kot tiste, narejene s pšenično belo moko, hkrati pa so tudi bolj primerne za ljudi z občutljivostjo na gluten.
Za boljši izkoristek naštetih učinkovin pa je piro in njene jedi treba nujno dopolniti z jedmi, ki vsebujejo lizin - to so ribe, mleko, jajca, krompir, oves in še bi lahko naštevali.
Uporaba pirine moke v kulinariki
Vsestranskost pirine moke
Pirina moka je postala priljubljena izbira med tistimi, ki iščejo alternativo pšenični moki in cenijo zdravo prehrano. Pirina polnovredna moka je zmleta v domačem mlinu, kjer ji ne odstranimo otrobov, torej vsebuje popolno vsebnost rudnin, mineralov in vitaminov. S pirino moko lahko pripravite odličen pirin kruh, pirine palačinke, pirine piškote in pirine testenine. Poleg tega lahko pirino moko kombinirate z drugimi mokami, kot je pšenična moka, za boljšo teksturo in okus. Odlična je tudi, če jo primešamo beli moki in tako dobimo npr. Pirina moka je odlična izbira za tiste, ki si želijo zdrave in okusne jedi. Ne samo, da je hranljiva, ampak tudi dodaja edinstven okus vašim jedem.
S pirino moko lahko v skoraj vseh receptih nadomestimo pšenično moko, saj ji je po načinu uporabe še najbolj podobna, ima pa tudi bolj poln, oreškast in nekoliko sladek okus. Uporabimo jo lahko za peko kruha in različnih vrst peciva, piškotov, palačink in vafljev.
Veganski šmorn s pirino moko
Nasveti za peko s pirino moko
Pri uporabi pirine moke v receptih je pomembno upoštevati njene posebnosti. Zaradi malce drugačne sestave glutenskih vezi se lahko testo obnaša drugače kot pri uporabi pšenične moke. Lepek pire je namreč slabši od lepka pšenice. Ravno zaradi slabšega lepka so izdelki iz pirine moke bolj trdi in zbiti v primerjavi s pšeničnimi izdelki.
- Če pri peki belo pšenično moko zamenjamo z belo pirino, uporabimo enako količino, oziroma upoštevamo razmerje 1:1, dodamo pa od 10 do 15 odstotkov tekočine manj, kot je navedeno v receptu. Morda boste opazili, da je testo mehkejše in malce bolj lepljivo.
- Pri pripravi testenin, pri katerih moramo uporabiti cela jajca, zmanjšamo količino pirine moke, in sicer za 10 do 15 odstotkov.
- Pri peki kruha iz pirine moke s kvasom testa ne smemo gnesti toliko časa kot testo iz pšenične moke.
- Vzhajanje naj ne bo predolgo, kar pomeni, da ga prekinemo, še preden se volumen podvoji. Po prvem vzhajanju v skledi in oblikovanju pa naj vzhaja samo še enkrat, v nasprotnem primeru ne bomo dobili tako dobrega izdelka.
- Če pripravljamo žemljice ali nameravamo kruh zarezati, to storimo pred vzhajanjem in ne pred peko.
- Pirina moka se sicer odlično obnese pri peki hitrih kruhov v pekaču, s pomočjo katerega le-ti tudi ohranijo obliko.
Poleg moke: pirina zrna, zdrob in kosmiči
Poskusite tudi pirin zdrob in kosmiče, iz katerih lahko pripravite žličnike, kaše in drugo. Cela pirina zrna pa lahko skuhate in ponudite kot prilogo namesto riža ali jih uporabite v rižotah samih. Piro prištevamo med prvotno gojena žita, ima pa veliko pozitivnih učinkov na telo. Ker pleva varuje zrno pred onesnaženjem s polutanti, ima pira prednost pred ostalimi žitaricami.