Zelena, rastlina, ki jo uvrščamo v družino kobulnic (Apiaceae), izvira iz Sredozemlja in Severne Afrike. Danes je razširjena po vsem svetu, priljubljena pa je predvsem v nekaterih delih Azije. Najdemo jo tako na poljih kot tudi na domačih vrtovih. Že stara ljudstva, kot so Egipčani, Rimljani in Grki, so jo poznala. Slednji so jo celo častili kot sveto rastlino in jo omenjal Homer v Odiseji. V preteklosti so verjeli, da ima zelena sposobnost povečanja spolne moči in da zdravi alkoholnega mačka, nekatera ljudstva pa so jo povezala tudi s smrtjo in žalostjo. Njena uporaba se je razširila v 15. in 16. stoletju, ko so jo pričeli množično uporabljati ne le v prehrani, temveč tudi v namen zdravljenja.
Ko pomislimo na zeleno, se nam pogosto pred očmi pojavijo tri različne oblike te vsestranske vrtnine: stebelna (belušna) zelena, gomoljna zelena in listna zelena. Vsi deli zelene - semena, gomolji, stebla in listi - so užitni in uporabni. Pri gomoljni zeleni je najbolj uporaben in največji del gomolj, medtem ko so pri stebelni zeleni poudarjena njena hrustljava in sočna stebla. Listna zelena pa se po okusu še najbolj spominja na začimbo, podobno peteršilju.
Gojenje Stebelne Zelene: Od Setve do Presajanja
Setev in kalitev
Stebelno zeleno vzgajamo iz sadik. Semena sejemo februarja, istočasno kot zelje, glavnati ohrovt, cvetačo, kolerabico in blitvo. Tehnično tudi sam začetek vzgoje poteka podobno, z nekaj razlikami. Seme kali dlje časa, vzklite rastline pa ne pikiramo globlje kot do kličnih listov. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat, semena posujemo s suhim substratom zelo na tanko, zgolj 0,2 cm, saj ima zelena zelo majhna semena. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar prija tudi ostalim rastlinam, ki jih kalimo istočasno. Ker zelena uspešno kali v temi (zelena je deloma svetlokalilnica), posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Pokrito setev spremljamo po enem tednu vsakodnevno, in ko prvič opazimo kalček, takoj prestavimo na svetlo mesto.
Pikiranje sadik
Rastline z lepo razvitimi kličnimi listi in največ enim pravim listom pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Pri pikiranju pazimo, da posameznih rastlin ne sadimo globlje, kot je rastlina vzklila in rasla že prej. Zelena je zelo hvaležna za pikiranje. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki prija večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 5 °C. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan, kot vse ostale sadike, ki jih vzgajamo istočasno. Alternativno, nekateri sejajo seme nekje 3 cm premera direktno in vzgojijo sadike brez pikiranja, vendar je pomembno, da jih pri presajanju na gredo ne sadimo globlje, kakor so rasle v lončku.
Priprava na prosto in presajanje
Prve sadike presadimo na prosto konec aprila, okoli 50 do 60 dni po setvi. Ravnamo se tudi po vremenu in presajanje raje prestavimo na maj, če so temperature aprila podpovprečno nizke. Sadike bodo imele v srednji sadilni enoti še vedno dovolj hranil. Idealno imajo rastline pri presajanju razvitih med 4 do 6 stebel oz. listov. Sadike posadimo na razdalji 30 cm v tri vrste na gredi širine 75 cm in v štiri vrste na gredi širine 100 cm, v cikcak vzorcu. Tudi pri presajanju na gredo smo pozorni in jih ne sadimo pregloboko. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. V primeru suhega vremena pa izdatno zalijemo celo površino grede. Po presajanju je greda videti skoraj prazna, a bodo kmalu pognale v hitro rast in zavzele celoten prazen prostor.
Nega, Beljenje in Poberanje
Nega na vrtu
Zelena je vrtnina, ki nam na enem mestu raste od pomladi do jeseni. Ker je spomladi rastlina kot sadika še zelo majhna, jo presadimo med rastočo solato, špinačo ali rukolo. Zaradi optimizacije nege in dela na eni gredi združimo rastline s podobno dolgo trajajočo dobo na vrtu skupaj. Rastline do sredine maja pred mrzlim vetrom in hladnimi nočmi ščitimo z vrtno kopreno. Nato kopreno ter loke odstranimo. Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Prednost vzgoje iz sadike je nedvomno, da (prazno) gredo pred presajanjem v celoti hitro oplevemo in je pletja kasneje manj. Držimo se sadilne razdalje za presajanje, da rastlina s svojimi listi zastira tla. Tako se zmanjšuje potreba po zalivanju in pritisk plevela. Zgodaj presajene rastline se do poletja globoko ukoreninijo, kar zmanjša potrebo po zalivanju v poletnih mesecih.
Beljenje stebel
Da dosežemo visoka in obeljena stebla, okoli vseh stebel posamezne rastline ovijemo papir, da listi gledajo preko. To se imenuje beljenje. Namesto papirja lahko uporabimo tudi aluminijasto folijo in vzgojimo obeljene in krhke spodnje dele listov. Brez beljenja stebel nam na vrtu zrastejo nižje in čokate rastline v celoti zelene barve.
Pomembnost tal in zaščita
Pri zeleni so izjemno pomembna rodovitna tla. V neprekopanih tleh, zastrtih s kompostom, zelo dobro uspeva. Če je rastlina pod stresom, jo lahko napadejo koreninske ali listne uši, kar uravnovesimo predvsem s kompostno zastirko in dodatno mero zalivanja. Na listih lahko opazimo pikice, ki kažejo na glivično bolezen. Prepoznamo jo po manjših rjavih pikah na listih. Takšne liste čim prej odstranimo.
Zelena ne prenaša ozkega kolobarja; na isto mesto jo sadimo šele po štirih letih. Njeni dobri sosedje so timijan, krebuljica, česen in ognjič, medtem ko sladka koruza in artičoka ali kardij niso priporočljivi. Vse kobulnice so zelo zdrave tudi za vrt, saj zelena odganja škodljivce, privabi pa koristne žuželke.
Poberanje in shranjevanje
Stebelno zeleno na vrtu obiramo postopoma od sredine junija do konca septembra oz. vse do prve slane. Prinaša obilo pridelka celo leto, kljub temu da jo sejemo le enkrat v sezoni. To dosežemo s sprotnim ročnim obiranjem najstarejših zunanjih listov. S tem tudi čistimo rastlino, da starejša stebla z listi ne ostajajo ter na tleh propadajo. Srčika rastline s tem ostaja cela in novi listi nemoteno rastejo znova in znova. S prvim obiranjem začnemo v juniju, ko so stebla visoka najmanj 20 cm. Steblo primemo in ga z roko odtrgamo. Vedno pustimo najmanj 5 listnih stebel. Uporabni so tudi njeni listi, ki jih uporabimo kot začimbo ali shranimo za čez zimo. Pri gomoljni zeleni pa je izredno pomembno ne trgati listov, saj ti ustvarjajo hranila za gomolj, in s tem se zmanjšuje njegov razvoj.
Prehranske Vrednosti in Zdravilni Učinki Zelene
Zelena je odličen dodatek k prehrani, saj vsebuje zelo malo kalorij, le 10 kalorij na steblo. Bogata je z vodo in vlakninami, zato je odlično sredstvo za izboljšanje prebave. Stebla zelene vsebujejo tudi veliko vitaminov C, A, K in B9 (folat) ter minerale, kot so kalij, magnezij, železo in natrij. Zelena se lahko pohvali z visoko vsebnostjo vitamina A, ki lahko zaščiti naše oči in preprečuje tveganje za nastanek starostne degeneracije vida. Bogata je z vitamini B-kompleksa, ki so nepogrešljivi pri varovanju živčnega sistema, vsebuje pa tudi precejšnjo količino vitaminov C in E.
Zelena je bogat vir kalija in natrija - obeh mineralov, ki uravnavata količino tekočine v telesu in posledično odvajata odvečno vodo. Poleg tega nas natrij ohranja mladostne, saj ohranja gibljivost mišic in sklepov. Vsebuje tudi kalcij, ki pomirja tesnobo, strokovnjaki pa so ugotovili, da zavira celo nastanek Alzheimerjeve bolezni.
Zdravstvene koristi zelene:
- Zniževanje krvnega tlaka: Dokazano je, da zelena vsebuje aktivno snov, ki vpliva na znižanje krvnega tlaka - na povsem naraven in preprost način, brez škodljivih stranskih učinkov. Ftalidi v zeleni znižujejo vrednosti stresnih hormonov v krvi, kar omogoča sprostitev in razširitev krvnih žil. Kalij v zeleni dodatno spodbuja razširitev žil.
- Zniževanje holesterola: Vsakodnevno uživanje stebelne ali gomoljne zelene lahko zniža vrednosti “slabega” ali LDL holesterola, ki maši žile. Posebne snovi v zeleni (ftalidi) namreč spodbujajo izločanje žolča, ki razgrajuje holesterol. Manj holesterola pomeni manjšo možnost za nastanek krvnih strdkov in srčni infarkt.
- Razstrupljanje telesa: Vsi deli zelene - semena, gomolji, steblo in listi - delujejo kot močan antioksidant. Semena zelene iz telesa odplavljajo sečno kislino ter se pogosto uporabljajo v diuretičnih izdelkih. Redno uživanje zelene bo pomagalo pri težavah z ledvicami, jetri in trebušno slinavko.
- Preprečevanje vnetij sečil: Vključite zeleno v svojo prehrano, če imate težave z mehurjem, ledvicami in drugimi deli sečil.
- Blaženje artritisa, revme in putike: Zelena je odlična za osebe, ki trpijo za artritisom, revmo ali putiko. Vsi njeni deli delujejo protivnetno in zmanjšujejo zatekanje in bolečine v sklepih. Iz sklepov tudi odstranjujejo kristale sečne kisline, ki so krivi za bolečine.
- Preprečevanje raka: Dokazano je, da zelena vsebuje močan flavonoid, imenovan luteolin, ki zavira rast rakavih celic, zlasti v trebušni slinavki. Poleg ftalidov in poliacetilenov, kumarini spodbujajo aktivnost belih krvničk, ki so prav tako ključne za obrambo pred razširjanjem raka.
- Krepitev imunskega sistema: Ker je bogata z vitaminom C in drugimi antioksidanti, je stebelna zelena odlična za krepitev imunskega sistema in deluje protivnetno.
- Ohranjanje ravnovesja tekočin: Zelena vsebuje veliko natrija in kalija - oba minerala sta ključna za ohranjanje zdravega ravnovesja tekočin v telesu.
- Blaženje glavobolov in migren: Kumarini v zeleni lahko blažijo glavobole in migrene.
- Blaženje sladkorne bolezni: Uživanje listov zelene pomaga pri izboljšanju stanja sladkorne bolezni.
- Preprečevanje katarakte: Zelena je v obliki čaja odlična za nego oči, še posebej v primeru nekaterih očesnih bolezni.
- Pomoč pri hujšanju: Redno pitje zeleninega soka (pripravite ga lahko iz mešanice gomoljev, stebel in listov) vam lahko pomaga izgubiti odvečne kilograme. Vsebuje praktično nič kalorij, hkrati pa vzpodbuja občutek sitosti.
- Izboljšanje spanca: Če trpite za nespečnostjo, naj bo zelena živilo, ki ga boste uživali pred spanjem. Izboljšala bo vaše počutje, saj vsebuje številne minerale, med katerimi izstopa magnezij, ter eterična olja, ki poskrbijo za pomiritev.
- Uravnavanje kislinsko-bazičnega ravnovesja: Dobro vpliva na kislinsko-bazično ravnovesje telesa in prija prebavi. Deluje kot blag diuretik in tako čisti naše telo.
Kulinarična Uporaba Zelene
Zeleno lahko uživamo na različne načine, saj so užitni tako njeni listi in steblo kot tudi podzemni gomolj. Na tržnici boste naleteli na stebelno in gomoljno zeleno. Obe prinašata zelo podobne koristi in hranila, le da so se s selekcijo pri njima bolj razvili različni deli in ju zato uporabljamo rahlo drugače. Ko izbirate stebelno zeleno, izberite takšno s svežimi in neuvelimi listi.
Ideje za pripravo
- Kot prigrizek: Zelena je odlična v kombinaciji z jogurtom, skuto, jabolki in orehi. Stebelca lahko narežete na palčke in jih pomešate s korenčkom kot nadomestek kruha ali grisinov. Pripravite zdrave pomake, kot so humus, pomake iz kisle smetane, guacamole in podobno.
- V solatah: Liste stebelne ali gomoljne zelene lahko vedno dodate katerikoli zelenjavni solati. Narezana stebelna zelena je odlična v tunini ali piščančji solati. Sadna solata: Zmešajte koščke jabolk, orehe, rozine, nastrgano gomoljno zeleno in na kocke narezano stebelno zeleno. Vse skupaj prelijte z mešanico rastlinske majoneze in nekaj pomarančnega soka.
- Juhe: Kos gomoljne zelene je klasika zelenjavne jušne osnove. Gomolje uporabimo pri pripravi kremnih zelenjavnih juh. Listi so lahko uporabljeni kot začimba za pripravo juh in omak.
- Pire: Gomoljno zeleno lahko skupaj s krompirjem zmečkate v pire.
- Kot priloga: Rezine svežega gomolja lahko podušimo ali popečemo in jih ponudimo kot zelenjavno prilogo (denimo s korenjem, jabolkom in peteršiljem).
Izbrani recepti
Zelenjavni prigrizki: Stebelna zelena z arašidovim maslom in čokolado
Hiter sladek recept, s katerim boste gotovo presenetili svoje obiske. Čas priprave je le nekaj minut, okus pa več kot presenetljiv. Za pripravo potrebujete 100 gramov stebelne zelene, arašidovo maslo in čokoladne kapljice. Stebla zelene operite in očistite ter narežite na 10 centimetrov dolge kose. Vsak kos previdno namažite z arašidovim maslom, nato pa potresite s čokoladnimi kapljicami. Namesto čokoladnih kapljic lahko uporabite mehko sadje (jagode, maline, ananas, marelice ...).
Zelenjavni pire iz zelene in krompirja
Zeleno in krompir operemo, olupimo, zrežemo na rezine in damo v lonec. Prelijemo z vodo in nežno osolimo ter zavremo in kuhamo do mehkega. Nato dodamo jušno osnovo, dobro pretlačimo in primešamo na hitro popraženo slanino. Vrnemo na ogenj in na hitro zavremo. Odstavimo in vmešamo še kislo smetano.
Polnjena gomoljna zelena
Zeleno izdolbemo, koščke prihranimo. Čebulo in česen očistimo ter drobno sesekljamo in prepražimo na žlici olja. Dodamo mleto meso, začinimo s soljo, poprom, muškatnim oreščkom in papriko ter zalijemo z decilitrom vode. Dušimo, dokler ni meso povsem mehko. Riž skuhamo v slani vodi in malo ohladimo. Zdaj iz sestavin pripravimo nadev. Riž in meso zmešamo, dodamo jajce, koščke zelene in kislo smetano ter po okusu solimo in popramo. Z maso napolnimo gomolje in jih zložimo v pekač, ki smo ga obdali s papirjem za peko. Po gomoljih potresemo sir in jih 20 minut pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj.
Krompirjeva solata z zeleno
Krompir dobro operemo in oščetkamo, nato pa preložimo v večji lonec in skuhamo v slani vodi. Ko je kuhan, ga hitro ohladimo in olupimo. Narežemo ga na tanjše rezine. Počakamo, da se krompir popolnoma ohladi. V vmesnem času na trakove ali kolobarje narežemo zeleno, ki jo nato dodamo h krompirju. Primešamo še lonček kisle smetane in jogurta ter začinimo s soljo, poprom in gorčico. Dobro premešamo in postrežemo.
Posebnosti Soka Stebelne Zelene
Sok stebelne zelene je v zadnjih letih pridobil izjemno popularnost zaradi svojih domnevnih terapevtskih učinkov. Idejni vodja gibanja je bil Anthony William, ki je s svojimi prispevki na področju soka stebelne zelene naredil pravi preboj. Čeprav so zelenjavni sokovi že dolgo znani po svoji dobrodejnosti, naj bi sok stebelne zelene to vrednost dvignil na povsem drugo raven.
Sok stebelne zelene se v prvi vrsti ponaša z izjemnimi protivnetnimi lastnostmi. Anthony William je pri svojih spoznanjih prišel do zaključkov, ki jih sodobna znanost še ni dokazala oziroma se z njimi sploh ne ukvarja. Po njegovih trditvah je zelena sposobna dobesedno izstradati patogene in vsebuje kar nekaj mineralnih soli, ki skupaj delujejo antiseptično. Za tiste, ki imajo pomisleke glede soli v stebelni zeleni - soli, ki so naravno prisotne v stebelni zeleni, naj bi celo stabilizirale krvni tlak, prispevale naj bi k njegovemu zniževanju, kadar je previsok, in k zviševanju, kadar je prenizek.
Ugotovljeno je bilo tudi to, da učinkovine iz soka stebelne zelene sistematično odplavljajo toksine iz našega telesa, tudi nevrotoksine in mrtve patogene. Pomagajo pri izločanju želodčne kisline, ki posledično pripomore k normalni in učinkoviti prebavi, uravnavajo pH, čistijo in zdravijo želodec in celoten prebavni trakt ter jetra. Mineralne soli v stebelni zeleni so ključne pri »elektriki« človekovega telesa, saj so gradniki za nevrotransmitorje, podpirajo delovanje nevronov in »prižigajo« aktivnost električnih impulzov. Možgani s šibkimi električnimi impulzi in šibkimi nevrotransmitorji ne delujejo tako učinkovito, kot bi lahko. Sok stebelne zelene deluje tako, kot bi možganom dodali še kakšno novo baterijo. Pomagajo tudi pri normalnem delovanju srčne črpalke in so zelo pomembna podpora centralnemu živčnemu sistemu.
Pravila uživanja soka stebelne zelene
Da bo sok imel res najboljši učinek, ga je treba uživati nerazredčenega, kar pomeni, da ga ne smemo mešati z vodo oziroma z drugimi sokovi (jabolk, limone, špinače, peteršilja itd.). Drugo zelo pomembno pravilo je, da ga pijemo zjutraj na tešče. Po zaužitju tega soka moramo z drugimi sokovi ali hrano obvezno počakati vsaj pol ure. Če boste sok zaužili takoj zjutraj na tešče, bo le-ta pripomogel k boljši prebavi preostale hrane, ki jo boste zaužili čez dan. In še tretje pravilo: soka stebelne zelene moramo zaužiti vsaj 4,5 dcl. Če vam njegov okus ni všeč, začnite postopoma z manjšimi količinami in sčasoma poskušajte doseči priporočeno količino.
Za pripravo pol litra soka stebelne zelene boste potrebovali približno polovico srednje velike stebelne zelene. Če je le mogoče, uporabljajte takšno iz ekološke pridelave. Stebelno zeleno je najbolje sočiti v počasnem sokovniku. Če ga nimate, jo zmešajte v mešalniku in precedite skozi vrečko za pripravo mleka iz oreščkov oziroma skozi gazo. Pri redkih posameznikih se zgodi, da ob zaužitju soka stebelne zelene v želodcu ali črevesju občutijo neprijetnosti. To je lahko povezano z razstrupljanjem telesa ali pa s precej občutljivimi prebavili.
Pomembna Opozorila
Ker poznamo več vrst zelene in so določeni deli rastline bogati s specifičnimi snovmi, moramo biti pri njeni uporabi previdni, še posebej določene skupine ljudi:
- Nosečnice: Semena zelene vsebujejo veliko eteričnih olj, kumarinov in linoleinske kisline, ki lahko sprožijo krčenje maternice. Iz tega razloga naj bi se nosečnice izogibale uporabi zelene kot začimbe. Prav tako gomoljna zelena vsebuje spojine (bergapten), ki lahko stimulirajo krčenje maternice, zato se nosečnicam priporoča previdnost pri uživanju gomoljev.
- Osebe na antikoagulantni terapiji: Zelena vsebuje vitamin K, ki lahko vpliva na strjevanje krvi. Če jemljete zdravila proti krvnim strdkom, z uživanjem gomolja zelene raje ne pretiravajte.
- Miti o delovanju ščitnice: Pred leti so se v javnosti pojavile trditve, da zelena spodbuja nastajanje hormona T3 in je zato dobra za vse, ki imajo težave s ščitnico. To se je izkazalo za napačno, saj nobena znanstvena raziskava doslej ni ugotovila, da bi imela zelena vpliv na delovanje ščitnice.