Sveža zelenjava in sadje sta osnova zdrave prehrane, a sta žal tudi živili, ki se lahko hitro pokvarita, če ju ne shranjujemo pravilno. Povprečno gospodinjstvo zavrže kar 30 % kupljene sveže zelenjave, ker se ta pokvari, še preden jo uspemo porabiti. Če poznamo osnovna pravila, lahko podaljšamo svežino pridelkov, ohranimo njihovo hranilno vrednost in zmanjšamo količino odpadkov.
Zakaj je pravilno shranjevanje ključnega pomena
Nekatero sadje in zelenjava sta dlje obstojna in ohranita več okusa, če ju pravilno shranjujemo. Prednost je očitna: manj hrane je treba zavreči, kar je dobro za denarnico in okolje. Druga prednost je ohranjanje vitaminov in drugih hranil, ki so občutljiva na svetlobo in temperaturo ter se ob nepravilnem skladiščenju hitro izgubijo.
Vloga etilena pri zorenju
Nekatero sadje in zelenjava oddajata plin etilen, ki pospešuje zorenje in posledično kvarjenje drugih živil. Pomembno je, da etilenske sproščevalce shranjujemo ločeno od živil, ki so občutljiva na ta plin.
- Etilenski sproščevalci: jabolka, hruške, paradižnik, avokado, banane.
- Občutljiva živila: brokoli, korenje, kumare, solata, zelje.
Nasvet: Učinek etilena lahko izkoristite v svojo korist; zrelo jabolko lahko položite poleg zelene banane, da pospešite njeno zorenje.
Pravilno shranjevanje zelenjave
Hladilnik ni univerzalna rešitev. Nekatera zelenjava v njem hitreje izgublja okus in teksturo.
Zelenjava, ki sodi v hladilnik:
- Listnata zelenjava: solata, špinača, blitva, motovilec. Pred shranjevanjem je ne perite; hranite jo v neprodušni posodi z vlažno krpo.
- Korenasta zelenjava: korenje, rdeča pesa, redkvice. Odstranite zelene dele, da ne črpajo vlage iz korena.
- Drugo: brokoli, cvetača, fižol, grah, zelena.
Zelenjava, ki ne sodi v hladilnik:
- Krompir, čebula in česen: shranjujte na hladnem, temnem in zračnem mestu. Čebule ne shranjujte skupaj s krompirjem, saj se pospeši gnitje obeh.
- Buče: dokler niso narezane, lahko stojijo zunaj več tednov.
- Šparglji in jajčevci: najbolje uspevajo na hladnem mestu, ki ni nujno hladilnik.
Posebnost paradižnika
Paradižnik je botanično sadje, ki ne prenaša nizkih temperatur. V hladilniku se delovanje encimov, odgovornih za aromo, upočasni, celična struktura pa se poškoduje, zaradi česar postane plod moker in brez okusa.
Kako pravilno shranjevati paradižnik:
- Sobna temperatura: Idealno je 15-20 °C na zračnem mestu.
- Položaj: Paradižnike razporedite na nizek pladenj s papirjem, pecelj naj bo obrnjen navzdol.
- Izjeme: V hladilnik paradižnik pospravite le, če je že narezan (zaradi oksidacije) ali če je prezrel in mu grozi propad.
Pravilno shranjevanje sadja
Za sadje velja pravilo: eksotične vrste (mango, banane, citrusi) imajo raje prostor na pultu, medtem ko domače sadje (jabolka, jagodičevje) bolje prenaša mraz.
| Vrsta sadja | Način shranjevanja |
|---|---|
| Jagodičevje | Ne perite pred uporabo, hranite v papirnati vrečki v hladilniku. |
| Jabolka | Hladno mesto ali hladilnik; zdržijo več mesecev. |
| Banane | Sobna temperatura, ločene od šopa, brez neposrednega sonca. |
| Citrusi | Hladno mesto, ne v neprodušni posodi. |
Nasveti za daljšo svežino narezane hrane
Ko sadje ali zelenjavo narežete, se poveča površina, izpostavljena kisiku. Za preprečevanje rjavenja (npr. pri jabolkih) uporabite limonin sok. Narezano sadje vedno shranjujte v tesno zaprtih posodah, ki morajo biti pred uporabo popolnoma suhe, da preprečite nastanek plesni.
tags: #paradiznik #solata #hladilnik