Paprika (Capsicum annuum) je priljubljena, okusna in zdrava zelenjava, bogata z vitamini A in C, ki jo v kuhinji uporabljamo na različne načine. Vzgoja lastne paprike je lahko zelo zadovoljujoča, če upoštevamo njene potrebe po toploti, svetlobi in hranilih ter pravilno izvedemo sajenje in nego.
Vzgoja sadik paprike
Vzgoja sadik paprike se začne zgodaj spomladi. Semena paprike za vzklitje potrebujejo veliko časa, običajno od 7 do 14 dni, najhitreje pa kalijo pri temperaturi med 25 in 30 °C. Zato je februarja ali v začetku marca primeren čas za setev semen v plitve posode s kakovostnim setvenim substratom. Posejana semena prekrijemo s tanko plastjo substrata (približno 0,5 cm) in posode pokrijemo s prozorno folijo ali steklom, da ustvarimo toplo in vlažno okolje za kalitev. Ko semena vzkalijo, odstranimo pokrov in posode prestavimo na svetlo mesto, vendar ne na neposredno sonce. Optimalna temperatura za rast sadik je okoli 20 °C podnevi in 16-18 °C ponoči.
Domača vzgoja sadik traja približno dva do tri mesece, saj pogoji na okenskih policah pogosto niso tako idealni kot v profesionalnih rastlinjakih. Ko sadike oblikujejo vsaj dva prava lista, jih prepikiramo v večje lončke, kjer nadaljujejo rast do presajanja. V tej fazi rastline redno zalivamo, pri čemer pazimo, da zemlja ni preveč mokra. Paprika si vzame veliko časa za vznik, zato je potrebna potrpežljivost. Pomlad z daljšimi dnevi spodbuja njen razvoj. Kmalu dobimo dobro ukoreninjene sadike s 4 do 6 dobro razvitimi listi.
Približno dva tedna pred presajanjem na prosto začnemo s postopnim utrjevanjem sadik. To pomeni, da jih za kratek čas izpostavimo zunanjim pogojem, postopoma pa povečujemo čas izpostavljenosti soncu in vetru. Če so bile sadike vzgajane pod lučmi, smo pri izpostavljanju neposrednemu soncu še posebej previdni. Prvi dan jih lahko postavimo na delno senčen prostor in jih opazujemo, da se ne ožgejo. Kasneje lahko čas sončenja postopoma povečujemo.
Priprava tal in sajenje na stalno mesto
Paprika babura potrebuje bogata, dobro odcedna tla z veliko organskimi snovmi. Idealna pH vrednost tal za gojenje paprike je med 6,0 in 6,8, kar pomeni rahlo kisla do nevtralna tla. Zemljo začnemo pripravljati že jeseni ali zgodaj spomladi, vsaj dva tedna pred sajenjem. Najprej odstranimo plevele in večje kamne, nato pa zemljo prekopljemo do globine približno 30 centimetrov. V zemljo vmešamo dobro preperel kompost ali hlevski gnoj, približno 3-5 kilogramov na kvadratni meter. Ob sajenju lahko dodamo tudi specialna gnojila za plodovke, ki vsebujejo optimalno razmerje hranil za razvoj plodov.
Paprika babura je toplotno zahtevna rastlina, zato naj bo gredica na sončni legi, zaščiteni pred močnimi vetrovi. S presaditvijo paprike ne hitimo, saj je zelo občutljiva za nizke temperature zraka in tal ob presaditvi na stalno mesto. Če sadike prehitro presadimo na prosto, lahko to stane prvih plodov zaradi presaditvenega šoka, ki povzroči odpadanje cvetov. Temperature pod 12 °C povzročijo odpadanje prvih cvetov ali plodov. V Sloveniji je primeren čas za sajenje paprike na prosto običajno v drugi polovici maja, ko mine nevarnost pozebe in se tla dovolj ogrejejo. V toplejših predelih lahko to storimo nekoliko prej.
Razdalja med sadikami
Pri presajanju paprike na stalno mesto moramo upoštevati, da se paprika razvije v bujno rastoč, razvejan manjši grm. Današnje sorte in hibridi so dovolj močni, da rastejo samostojno, vendar je ključno, da imajo grmi dovolj prostora. Razdalja med sadikami v vrsti naj bo vsaj 40 do 50 cm, pri čemer nekatere sorte, kot so rog paprike, potrebujejo še več prostora. Razdalja med vrstami naj bo med 40 in 60 cm, pri čemer je priporočljiv razmik dobre pol metra ali celo 60-70 cm, da omogočimo kroženje zraka in dostop sončni svetlobi.
Grmički paprike potrebujejo količek ali vrvico za oporo, saj se veje pod težo plodov rade lomijo. Pri sajenju je priporočljivo ob vsako rastlino zapičiti oporo. Za boljši pridelek lahko tla okoli rastlin prekrijemo z zastirko, ki lahko biti slama, pokošena trava ali posebna vrtna folija. Zastirka zadržuje vlago v tleh in preprečuje rast plevelov.
Zahteve paprike po toploti, svetlobi in hranilih
Paprika je zelo občutljiva za nizke temperature in potrebuje veliko toplote za uspešno rast in razvoj plodov. Poleg toplote potrebuje plodovka tudi veliko hranil. Spada med zahtevnejše zelenjadnice, zato jo pogosto imenujejo tudi "požrešnica".
Gnojenje
Tla obogatimo z organskimi (hlevski gnoj, kompost, briketirana organska gnojila) in mineralnimi gnojili. Za zagotovitev bogatega pridelka je pomembno zagotoviti zadostno količino ključnih hranil. Za pridelek 40 kg paprike na 50 do 60 rastlinah na 10 m2, potrebujemo približno 20 do 25 g dušika, 4 do 5 g fosforja in 15 do 20 g kalija. Hranila lahko dodajamo med rastjo tudi foliarno (skozi liste).
Tako kot paradižnik je tudi paprika občutljiva za kalcij, kar se lahko pokaže na propadu ploda na njegovi konici (cvetna gnila). Zato papriki v času intenzivne rasti in oblikovanja plodov foliarno dodajamo v vodi raztopljen kalcij iz specialnih kalcijevih gnojil. Z dodajanjem začnemo ob pojavu prvih cvetov in nadaljujemo do obiranja pridelka, s presledki 7 do 10 dni. Tako zagotovimo neprekinjeno oskrbo s tem pomembnim hranilom.
Gnojenje ponovimo še enkrat ali dvakrat v razmaku treh tednov med rastno sezono. Med vročinskimi valovi, ko temperature presegajo 30 °C, poskrbimo za senčenje rastlin.
Namakanje
Brez vsakodnevne ali vsaj redne oskrbe z vodo pri papriki ne bo pravega pridelka. Papriko je treba redno in obilno namakati, saj bodo tako plodovi bolj mesnati, večji in manj grenki. Najboljše je kapljično namakanje, ki omogoča enakomerno oskrbo z vodo neposredno do korenin. Pomagamo si lahko tudi s plastičnimi steklenicami, ki jih nalomimo in napolnimo z vodo, ali z zalivanjem zjutraj ali zvečer, nikoli sredi dneva, ko je sonce najmočnejše.
Ob gosti zasaditvi (senčenje tal) in dodani poletni zastirki je potreba po zalivanju manjša kot pri redko posajenih paprikah na golih tleh. Vendar je za boljši pridelek priporočljivo redno zalivanje, še posebej v sušnih obdobjih. Če že 14 dni na našem območju ni dežja, gredo paprike izdatno zalijemo, bolj priporočljivo pa je redno zalivanje na vsakih 5 dni v vročih poletnih dneh.
Raznolikost oblik, barv in okusov paprik
Paprika babura se odlikuje po pestri raznolikosti oblik in barv plodov, ki navdušujejo številne ljubitelje vrtnarjenja. Oblika ploda je pogosto povezana s številom prekatov: če je plod 4-prekaten, daje bolj kvadratast videz, če pa ima tri prekate, so plodovi bolj podolgovati in trikotasti.
Najbolj značilna oblika ploda pri papriki je babura, ki ima 3 do 4 prekate in je srednje podolgovata. Obstajajo tudi okroglasti plodovi, podobni paradižniku, ki jim rečemo paradajzerica ali paradajz paprika. Tovrstni plodovi so namenjeni predvsem za predelavo in vlaganje celih plodov v kis. Podolgovate plodove pridelujemo za predelavo ali pečenje. Poznamo še ozke in dolge mesnate plodove feferonov kot posebne oblike paprike.
Sladke in pekoče paprike
Poleg sladkih sort poznamo tudi pekoče paprike, zato je pri izbiri sadik pomembno biti pozoren na to lastnost. Največ pekočih paprik pridelamo z gojenjem raznih oblik feferonov. Pekoč okus je posledica kapsicina, ki je antioksidant, vendar je lahko tudi nadležen, zlasti ob stiku z očesno sluznico. Paprika je poleg tega tudi bogat vir vitamina C, saj ga lahko vsebuje do 140 mg na 100 g paprike.
Zeleni plodovi so v resnici še nedozoreli plodovi, ki bodo kasneje spremenili barvo v rdečo, rumeno, oranžno ali drugo barvo, odvisno od sorte. Zeleno papriko, čeprav še ni fiziološko zrela, že lahko uporabljamo v kuhinji. Je precej manj sladka in tanjša kot zrela paprika ter malce težje prebavljiva. Tudi paprike ostalih barv pri zorenju spreminjajo barvne nianse in na začetku niso tako sladke kot pri dokončni zrelosti.
Gojenje v rastlinjaku in na prostem
Papriko lahko gojimo na prostem ali v rastlinjaku. V obeh primerih je najbolje urediti kapljično namakanje. Tla lahko zastremo s črno, rjavo ali belo folijo, ali pa uporabimo naravne zastirke iz miskanta, slame, žitnih plev ali biorazgradljivo folijo iz krompirjevega ali koruznega škroba.
V rastlinjaku lahko plodove trgamo do konca oktobra, na prostem pa s pridelavo zaključimo zaradi krajših dni in hladnejših, vlažnih noči. Paprike, ki bodo rasle v rastlinjakih, lahko sejemo že v začetku februarja, proti koncu februarja pa tiste za rast na prostem, saj imajo kot sadika daljšo rastno dobo kot paradižnik.
V rastlinjakih se cvetovi paprike samooprašijo, zato zadostuje že veter ali ročno stresanje rastline. Ob gosti zasaditvi v rastlinjakih ni veliko prostora za plevele, zato je odstranjevanje plevelov manj potrebno.
Sorte paprike babure
Na trgu je na voljo široka paleta sort paprike babure, ki se razlikujejo po času dozorevanja, velikosti, obliki, barvi in okusu plodov. Nekatere izmed priljubljenih sort vključujejo:
- Paprika babura Lamuyo: Zgodnja sorta rdeče babure z debelim mesom, primerna za svežo porabo in predelavo.
- Paprika Lipari: Robustna in rodna sorta podolgovate paprike z rogovastimi plodovi, primerna za pobiranje v zeleni ali rdeči fazi.
- Paprika babura Tenor: Odporna sorta živo rumene paprike babure z velikimi plodovi izrednega okusa.
- Paprika Red Sunrise: Srednje zgodnja sorta rdeče babure z okusnim in debelim mesom, odporna na virusna obolenja.
- Paprika Yellow Sun: Srednje zgodnja in rodna sorta rumene paprike babure s srednje sladkim mesom in debelimi, pravilne kvadratne oblike plodovi.
- Paprika Orange Sunset: Oranžna sorta paprike babure z debelim in sladkim mesom, odporna na virusna obolenja.
- Paprika Bellania: Zgodnja sorta z vijoličnimi plodovi debelorega mesa, odlične prebavljivosti.
- Paprika Babura Snow White: Zelo zgodnja in rodna sorta bele paprike babure z debelim mesom, primerna za solate, polnjenje in vlaganje.
- Paprika Honey Long: Srednje zgodnja sorta rumene paprike s sladkimi in koničastimi plodovi, izjemno sladka in okusna.
- Paprika Candy Long: Srednje zgodnja sorta oranžne paprike s sladkimi in koničastimi plodovi, izjemno sladka in okusna.
Cepljene in sejane sadike paprike lahko naročite v predprodaji spletne trgovine Flora Express z datumi dobavljivosti in dostavo po vsej Sloveniji.
Pregled bolezni in škodljivcev
Paprika babura je lahko tarča različnih škodljivcev in bolezni. Med pogostimi težavami so:
- Bolezni: Pepelasta plesen, siva plesen, različne bakterijske okužbe ter glivične in bakterijske okužbe, ki povzročajo gnilobo na plodovih. Ob prvih znakih okužbe ukrepamo z naravnimi pripravki ali odstranimo okužene dele rastlin.
- Škodljivci: Korenine mladih sadik lahko napadejo bramorji in voluharji. Največjo škodo na plodovih povzročijo gosenice metuljev sovk, ki jih opazimo po majhni luknjici v bližini plodovega peclja. Mehanske poškodbe plodov so lahko tudi vstopna točka za vodo, ki vodi v gnitje plodov. Odrasle bele mušice imajo snežno bel videz, njihova jajčeca pa so ovalna in sprva rumena, kasneje postanejo črna. Bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C.
Če se pojavijo vremenska nihanja, se lahko cvetovi ne oplodijo ali plodovi začnejo gniti. Z rednim pregledovanjem rastlin in pravočasnim ukrepanjem lahko preprečimo večje težave.