Občinski prostorski načrt Občine Kamnik: Vsebina in Izzivi

Občinski prostorski načrt (OPN) je temeljni razvojni in strateški akt vsake slovenske občine, ki določa dolgoročne prostorske usmeritve, namensko rabo prostora, prednostna razvojna območja ter pogoje za posege v prostor. Občina Kamnik je svoj OPN sprejela 21. oktobra 2015, s čimer so bile postavljene smernice za urejanje prostora v občini. Ta odlok je bil sprejet na podlagi več zakonskih podlag, vključno z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-3) in Zakonom o prostorskem načrtovanju.

Splošne določbe in definicije

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik vsebuje številne definicije in določbe, ki so ključne za razumevanje prostorskega urejanja.

Definicije pojmov v prostorskem načrtovanju

• Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836.
• Cestno zemljišče je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Podoben pojem je cestni svet.
• Dvojček je prosto stoječa stanovanjska stavba.
• Družinska hiša je enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba s skupnim glavnim vhodom do bivalnih prostorov in vseh etaž nad pritlično etažo.
• Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50% obstoječe BTP objekta. Dozidava ali nadzidava, večja od 50% obstoječe BTP, oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo objekta.
• Enota urejanja prostora (EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden.
• Faktor izrabe parcele objekta (FI) se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino etaž objekta (BTP) in celotno površino parcele objekta.
• Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. 15. (dopolnjeno, predvideva se enota)
• Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi.
• Grajeno območje kmetije je območje, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo stavbe ali gospodarska poslopja kmetije, ki so med seboj povezana z dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbližje, pa ne presega 50 metrov.
• Gradbena parcela je zemljišče trajno določeno za redno rabo objekta ali zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt, vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu, oziroma na katerem je predviden objekt, vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu.
• Mansarda (M) je prostor pod poševno streho, z višino obodnega zidu največ 1,20 m.
• Nadstropja (N) so vse etaže stavbe nad pritličjem.
• Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije.
• Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge izboljšave. Pri tem se mora ohraniti vsaj del konstrukcijskih elementov obstoječega objekta, gabariti objekta pa se praviloma ne povečajo, lahko pa se zmanjšajo. Povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev. Rekonstrukcija je tudi takšna sprememba namembnosti, zaradi katere se objekt razvrsti v višjo vrsto zahtevnosti v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje.
• Sprememba namembnosti je sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, manjšo rekonstrukcijo, rekonstrukcijo ali prizidavo.
• Terasna etaža (T) je zgornja etaža stavbe neposredno pod ravno ali poševno streho z naklonom do 7 stopinj (oziroma 7º). Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 60 % bruto tlorisne površine spodnje etaže.
• Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna.
• Vila blok je večstanovanjski objekt z do 6 stanovanjskimi enotami višine do P+2 (oziroma do P+1+M, P+1+T). Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske posebnosti (velika površina bivalnih prostorov, bogata stopnišča, balkoni in terase, oblikovan vrt ipd.).
• Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme, oziroma zgornji rob venca pri ravnih strehah).
• Vodno zemljišče je zemljišče na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja.
• Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.
• Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke.
• Železniška postaja je prometno mesto na železniški progi, kjer potekajo komercialna, tehnična in prometna dela.

Strategija razvoja Občine Kamnik

Občina Kamnik se sooča s stalnim investicijskim pritiskom, predvsem za stanovanjsko gradnjo, zaradi teženj po poselitvi v širši okolici Ljubljane, sorazmerno dobre prometne dostopnosti in dobri oskrbe ter zaradi izjemnih naravnih kvalitet in pogojev bivanja v urbanem delu občine. Občina ima tudi velike neizkoriščene potenciale v turistični dejavnosti, glede na izjemne naravne kakovosti ter obsežno kulturno in zgodovinsko dediščino. Posebno pozornost mora občina posvetiti prestrukturiranju in revitalizaciji degradiranih mestnih površin, glede na visoko stopnjo urbaniziranosti jugozahodnega dela.

Povezave in funkcionalna vloga

• Občina Kamnik se pretežno povezuje v smeri proti Ljubljanski kotlini in ima s sosednjimi občinami sorazmerno dobre povezave, z izjemo občin Preddvor, Jezersko in Solčava, s katerimi zaradi reliefnih pregrad nima neposrednih prometnih povezav.
• Z državnim središčem, Ljubljano, je Občina Kamnik povezana v različnih funkcionalnih vidikih, saj Ljubljana predstavlja zaposlitveno središče za kar četrtino prebivalcev Občine Kamnik.
• Občina ima s sosednjimi občinami tudi skupno Regionalno razvojno agencijo ter skupni razvojni program podeželja, pa tudi načrtovani regijski park.

Usmeritve razvoja poselitve

• Glavno razvojno območje poselitve predstavlja širše območje mesta Kamnika, ki se bo z delitvijo regionalnih funkcij in zagotavljanjem prepoznavnosti naselij povezovalo s širšim območjem mesta Domžal v urbano aglomeracijo regionalnega pomena.
• Glavni nosilci razvoja v občini, poleg širšega območja mesta Kamnika (z Mekinjami in Šmarco), so še naselja Stranje, Šmartno v Tuhinju, Zgornji Tuhinj z Lazami in Motnik. Naselji Šmartno v Tuhinju in Motnik bosta prevzeli nosilno razvojno vlogo v Tuhinjski dolini.
• Lokalna središča zagotavljajo prebivalcem naselij in njihovih zaledij možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje.

Stanovanjska gradnja in prestrukturiranje mesta

• Omogočena bo nadaljnja gradnja stanovanj, tako v mestu Kamnik kot na podeželju.
• Prestrukturiranje mesta Kamnik bo zagotovljeno z ustrezno novo razmestitvijo namenske rabe prostora za namene stanovanjske gradnje, gospodarskih in poslovnih con, območij za razvoj centralnih dejavnosti, športa in rekreacije, turizma ter izobraževalnih in kulturnih ustanov.
• Severni del mesta bo namenjen športno-rekreacijskim in drugim centralnim dejavnostim, ki bodo proti kulturnemu domu prehajale v območje intenzivnejših centralnih dejavnosti. Obstoječe proizvodne dejavnosti (Iskra mehanizmi, Schlenk) se do celovitega prestrukturiranja in prenove območja ohranjajo.
• Na južnem območju smodnišnice ob Domu kulture Kamnik je predviden potniški terminal in večje parkirišče za sistem »parkiraj-pelji«. Južno od starega dela mesta so ob Ljubljanski cesti predvidene centralne dejavnosti z večjimi poslovno-trgovskimi objekti.
• Zagotovljene bodo prostorske in druge možnosti za izboljšanje kvalitete bivanja v naseljih, z opredelitvijo ustreznih namenskih rab prostora in zagotovitvijo opremljenosti naselij z zelenimi površinami, družbeno javno infrastrukturo ter prometno in komunalno infrastrukturo.

Gospodarstvo in turizem

• Nadaljeval se bo razvoj poslovnih dejavnosti in izboljšala ponudba delovnih mest v okoljsko sprejemljivih dejavnostih, s poudarkom na turizmu kot ključni gospodarski panogi.
• Delovna mesta v proizvodnih in obrtnih dejavnostih bodo usmerjena v gospodarske cone, v podeželskem delu občine pa se bodo zagotovili pogoji za razvoj dopolnilnih in tradicionalnih obrtnih dejavnosti.
• Zagotovljene bodo zadostne površine z ustrezno namensko rabo za razvoj turističnih dejavnosti, s hkratnim ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine.
• Razvoj turizma v mestu Kamnik bo zagotovljen predvsem z revitalizacijo starega mestnega jedra, ureditvijo grajskih kompleksov, zelene rekreacijske osi ob reki Kamniški Bistrici ter novimi turistično-rekreativnimi dejavnostmi na območju smodnišnice.
• Na podeželju se bo razvoj turizma osredotočil na območje načrtovanega regijskega parka, s posebnim poudarkom na trajnostno naravnanih turističnih produktih na območju Velike planine.
• Športno rekreacijska ponudba v zaledju Kamnika (Tunjiško območje, Volčji Potok, območje potoka Oševek, Kamniška Bistrica in Nevljica), v Tuhinjski dolini (Snovik in Motnik) ter v dolini Kamniške Bistrice z visokogorskim zaledjem in Veliko ter Menino planino, bo temeljila na naravnih danostih in vključevanju naravnih ter kulturnih kakovosti.
• Območja kmetijstva bodo skoncentrirana v ravninskem delu občine, kjer bo prevladovalo konvencionalno kmetijstvo. V gorskih predelih bo še naprej prevladovalo visokogorsko pašništvo.

Infrastrukturna opremljenost in varstvo okolja

Promet in dostopnost

• Pomembna je kvalitetna povezava omrežja cest v občini z avtocestnim sistemom za dolgoročni razvoj.
• Regionalna cesta R1-225 Gornji Grad-Kamnik-Domžale se na odseku Kamnik-Duplica (R1 225-1359) rekonstruira v štiripasovno cesto, saj predstavlja tudi obvoznico mesta Kamnik.
• Pomembnejša križišča državnih cest (R1-225 in R2-413) se rekonstruirajo v krožišča.
• Regionalna železniška proga Ljubljana-Kamnik se bo posodobila v elektrificirano dvotirno hitro železnico, ki se vodi do novega potniškega centra na lokaciji sedanjega izteka železniške proge na območju smodnišnice.
• Vzpostavi se nov integriran potniški terminal na lokaciji današnjega izteka železniške proge na območju smodnišnice, kjer se združujejo javni in zasebni prometni sistemi.
• Kolesarska povezava od Ljubljane do Kamnika in naprej po dolini Kamniške Bistrice vse do izvira se bo razvijala kot glavna povezovalna os, na katero se veže še druga kolesarska povezava po Tuhinjski dolini od Kamnika do Motnika.

Komunalna infrastruktura in okoljevarstvo

• Na območju Občine Kamnik potekajo magistralni plinovodi (M2 Rogatec-Vodice, M2/1 Trojane-Vodice, R28) in prenosno omrežje tlačne stopnje pod 16 bar. Distribucijsko plinovodno omrežje je razvito v urbani aglomeraciji med Kamnikom in Duplico.
• Ravnanje z odpadki bo sledilo strategiji Vlade RS in evropski zakonodaji, z zagotovitvijo lokacije za zbirni center in ohranitvijo lokacije za odlagališče odpadkov na Dobravi kot potencialne strateške lokacije.
• Javna razsvetljava mora biti zagotovljena na vseh obstoječih in prihodnjih javnih prometnih površinah znotraj naselij, kjer je to potrebno, in izven naselij, če to zahtevajo predpisi.
• Pri posegih v vodotoke in priobalna zemljišča se mora obstoječa obrežna vegetacija ohranjati v največji možni meri, z nadomestitvijo z avtohtono vegetacijo v primeru odstranitve.
• Izkoriščanje vode je možno, če je usklajeno z varstvenimi režimi in pridobljenim vodnim soglasjem. Prepovedane so dejavnosti in posegi, ki bi ogrožali vodna ali priobalna zemljišča.
• Izboljšanje infrastrukturne opremljenosti bo zagotovljeno s sanacijo in ureditvijo upravljanja vodovodnega sistema ter z dograditvijo ločenega kanalizacijskega sistema in manjših čistilnih naprav v območjih z večjo razpršenostjo poselitve.
• Čistilne naprave morajo biti dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin, zavarovane z ograjo in dostopne z javne ceste.
• Na območjih, kjer stavbna zemljišča niso komunalno opremljena, je možna komunalna samooskrba, pri čemer investitor zagotovi predpisano komunalno opremo, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje.

Prostorski izvedbeni pogoji

Odlok določa tudi podrobne pogoje za posege v prostor, vključno z odmiki, oblikovanjem objektov in upoštevanjem varstvenih režimov.

Ureditve ob železniški progi

• Pri projektiranju je treba upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu.
• Padavinske vode z objektov in pripadajočih površin ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje železniške proge.
• Pri določanju odmikov objektov, ureditev, vegetacije, ograj in naprav od osi najbližjega železniškega tira in objektov je treba upoštevati Navodilo za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture.
• Postavitev novih objektov nad terenom je dovoljena v odmiku najmanj 1,5 m od meje sosednjih zemljiških parcel. Dela v zvezi z vzdrževanjem odprtih površin ob objektu so dovoljena v odmiku najmanj 1 m od meje sosednjih zemljiških parcel.
• Progovni pas železniške proge zajema tudi prostor nad ravnico tirnic do višine 10 m in prostor pod ravnino tirnic do globine 30 m.

Oblikovanje objektov in fasad

• Barve kritin (izjeme so ravne strehe) morajo biti temne (sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve). Strehe dozidanega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom.
• Frčade so dovoljene in razporejene tako, da so kompozicijsko usklajene z odprtinami na fasadi.
• Pri oblikovanju fasad je treba upoštevati prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Dovoljena je uporaba svetlih barv in barv v spektru različnih zemeljskih barv. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra ipd.).
• Tlorisna zasnova objektov mora biti podolgovata (tip I), lahko tudi v obliki črke L ali U. Izzidki niso dovoljeni pri tipu U.
• Posamezne objekte je možno oblikovati v kontrastu z okoljem zaradi estetskih in simbolnih razlogov, da se vzpostavi nova kakovostna prostorska dominanta ali doseže večja razpoznavnost območja.

Varovanje kulturne dediščine in ohranjanje narave

• Znotraj območij kulturne dediščine je umestitev nezahtevnih in enostavnih objektov dopustna v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji in usmeritvami za varstvo kulturne dediščine.
• Na območjih ohranjanja narave in na objektih kulturne dediščine, vključno z njihovimi vplivnimi območji, je postavitev objektov za oglaševanje dopustna le s pridobljenim pozitivnim mnenjem pristojnega mnenjedajalca.
• Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah (razen na strehah) in na parcelah objektov, v katerih se opravlja dejavnost.

Parcelacija in gradnja

• Gradbena parcela stavbe mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč.
• Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel.
• Parcela objekta se določa samo na stavbnih zemljiščih ter za objekte razpršene gradnje.
• Na celotnem območju občine je dovoljena izvedba komasacij.

Izzivi in usoda Občinskega prostorskega načrta Kamnik

Občinski prostorski načrt občine Kamnik, sprejet leta 2015, je bil zamišljen kot temeljni strateški dokument, ki bi usmerjal razvoj občine za desetletja vnaprej. Na žalost se je izkazalo, da je njegova implementacija naletela na resne ovire, kar je pripeljalo do kritičnega stanja, kjer je OPN izgubil svojo funkcijo in postal "mrtva črka brez vsakršne teže".

Propast vizije na območju Smodnišnice

Eden najbolj izrazitih primerov neuspešne implementacije OPN je območje nekdanje Smodnišnice, veliko približno 65 hektarjev, ki se nahaja severno od starega mestnega jedra. Pred sprejetjem OPN to območje ni bilo intenzivno pozidano, temveč pretežno poraščeno z gozdom, z objekti razpršenimi zaradi varnostnih in tehnoloških zahtev proizvodnje črnega smodnika. OPN je to obsežno območje namenil razvoju centralnih dejavnosti s poudarkom na centralnem mestnem športnem parku, v povezavi z različnimi mestotvornimi in turističnimi programi.

Dokument je hkrati določil prehodno obdobje desetih let, v katerem naj bi se obstoječe (propadajoče) proizvodne dejavnosti postopoma umaknile in ustvarile pogoje za celovito prostorsko preobrazbo območja. Leto 2015 je bilo izhodišče. Namesto postopne in vodene preobrazbe območja se je zgodilo prav nasprotno. Območje nekdanje smodnišnice je bilo takoj po sprejetju OPN-ja razparcelirano na desetine manjših zemljišč, ki jih je takratni lastnik začel prodajati. Parcele so prešle v roke številnih zasebnih lastnikov, večinoma za dejavnosti, ki z usmeritvami OPN-ja niso imele nobene vsebinske ali prostorske povezave. Namesto centralnih, javnih in mestotvornih programov so se na območju začele pojavljati razpršene, med seboj nezdružljive in okoljsko obremenjujoče dejavnosti.

Po sprejetju OPN-ja je izginil skoraj celoten gozdni in krajinski okvir območja. Vsak lastnik je prostor obravnaval kot svoj izoliran otok, brez odnosa do bližnje in širše okolice, nadzora pa ni bilo. Na območju se je močno povečal težki tovorni promet, ki ga občinsko cestno omrežje ne zmore. Pojavile so se tudi dejavnosti, povezane z ravnanjem z odpadki, pri katerih ni jasno, kako in v kolikšni meri so nadzorovane. Nenadzorovan proces, ki se je odvijal na tem področju, je primerljiv z naravno katastrofo, ki jo je povzročil človek, in predstavlja sistematično ter zavestno degradacijo prostora.

Posledice in izgubljene priložnosti

Posledice so katastrofalne: Kamnik danes nima centralnega mestnega športnega parka, kar ima neposredne družbene posledice. Mladi nimajo ustreznih pogojev za rekreacijo, športni klubi životarijo v prostorski stiski, organizirajo treninge v drugih občinah ali se selijo drugam. Mesto s tem izgublja svojo vitalnost, saj odhod mladih ni zgolj demografski trend, temveč odziv na okolje, ki ne ponuja več razvojnih priložnosti in kakovosti bivanja.

Do konca leta 2025 je poteklo obdobje desetih let, določeno kot prehodna faza za preobrazbo območja smodnišnice. Namesto uresničenih ciljev je Kamnik v tem obdobju doživel popolno razdejanje. Izgubljeno ni bilo le desetletje časa, temveč tudi zakon, ki je zapovedoval nov javni prostor, razvoj športne infrastrukture in logistično povezavo severnega dela Kamnika z mestnim jedrom in regijo. Občinska politika je povsem zanemarila javni interes, ko ni uveljavljala določb OPN-ja. Ta razkorak med normo in prakso je OPN-ju vzel funkcijo in ustvaril nevaren precedens, kjer se pravila ne uveljavljajo enako za vse, prostor pa se ureja po moči in interesu posameznikov.

Izvirna vizija za območje Smodnišnice

Izvirna vizija OPN-ja je predvidevala, da se območje Smodnišnice dolgoročno v celoti preoblikuje. Proizvodnim programom se je kratkoročno (za okvirno obdobje 10 let) omogočilo delovanje v obstoječem obsegu, dolgoročno pa so se jim omejile razvojne možnosti oziroma se ti programi v celoti preselijo izven območja. Namesto tega, naj bi se na območju razvilo območje centralnih dejavnosti ter mestnega in športno-rekreacijskega parka z vzporednimi programi, namenjenimi regijskemu parku. Ti programi so bili ključni za razvoj tako mesta Kamnik kot celotnega regijskega parka, kar bi občini Kamnik omogočilo vodilno vlogo pri upravljanju regijskega parka.

Intenziteta gradnje bi se morala zmanjševati od južnega dela, kjer so bili umeščeni večji objekti, proti severu, kjer območje preide v odprt krajinski prostor. V osrednjem delu se je načrtoval regijski center dobrega počutja, ki bi na izjemni lokaciji med starim mestnim jedrom in območjem načrtovanega regijskega parka zadovoljeval potrebe po dvoranskih in odprtih športnih programih ter adrenalinskih športih, ob hkratnem sproščanju v hotelskih sklopih z bazeni in programi dobrega počutja. Osrednji program v območju je predstavljal centralni mestni park in športni park s športnimi igrišči in eno ali več športnih dvoran. Vendar je realizacija te vizije, po desetletju propadanja, zahtevna in dolgotrajna.

Povezave med predpisi in drugimi akti

Spodnja tabela prikazuje ključne predpise in akte, ki posegajo v občinski prostorski načrt Občine Kamnik ali so z njim povezani:

tags: #opn #kamnik #priloga #1

• Klasični in inovativni prelivi
• več o Pivnici Zlatorog v Ptuju
• Vse o brstičnem ohrovtu
• kako je nastala originalna blejska kremšnita
• Recept za rižoto z lososom