Brstični ohrovt (Brassica oleracea var. gemmifera) je cenjena zimska zelenjava, ki s svojo robustnostjo in odpornostjo na nizke temperature bogati vrt tudi v hladnejših mesecih. Ker mraz ne uniči, temveč še izboljša okus brstov, je pravi kralj zimske zelenjave. Brstični ohrovt sodi med rastline, ki za rast potrebujejo veliko hranil, zato je ključnega pomena pravilna priprava tal in redno gnojenje za zagotovitev obilnega pridelka.
Lega in priprava tal
Izbira lege
Brstični ohrovt nima posebnih zahtev glede razpoložljive svetlobe - zadovoljen je tako s sončnimi kot tudi s polsenčnimi legami. Kljub temu mu prija dovolj svetlobe za optimalno rast.
Kakovost tal in gnojenje
Bolj zahteven pa je glede kakovosti tal, saj sodi v skupino rastlin, ki za rast potrebujejo veliko hranil. To pomeni, da je to rastlino treba obilno gnojiti. Za zagotovitev dobrega pridelka boste morali na večini delov svojega vrta zemljo dodatno oplemenititi. Nekaj tednov pred posaditvijo v zemljo vmešajte veliko količino komposta ali biološkega gnojila za rastline. Najbolje je, da to izvedete že jeseni v predhodnem letu. Tako ima zemlja na vašem vrtu dovolj časa, da sprejme ponujena hranila. Ob tem brstični ohrovt nima nič proti ilovnatim tlom, zato v zemljo ni treba vmešavati peska. Pred presajanjem ga pognojimo s hlevskim gnojem v količini do 60 kg/10 m2, uporabimo lahko tudi domač kompost (4 l/m2) ali sodobna organska gnojila. Brstični ohrovt je najbolj zahteven za dušik in kalij, nekoliko manj za fosfor.
Sajenje in vzgoja sadik
Vzgajanje sadik
Ker lahko med setvijo in pobiranjem pridelka preteče več kot 160 dni, je smiselno, da svojo rastlino predhodno vzgojite. Z gojenjem v posodah za vzgajanje na okenski polici ali v rastlinjaku lahko začnete že aprila. Setev brstičnega ohrovta za sadike s koreninsko grudo lahko opravimo že meseca marca, aprila in vse do sredine junija. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.
Ko so lepo razviti srčasti klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline "pretegnile", jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico. Po pikiranju moramo biti v maju in juniju pozorni na redno zalivanje, saj sonce substrat hitro izsuši.
Neposredna setev in presajanje
Na prosto ga sejemo od aprila do sredine junija. Takrat lahko začnete tudi s setvijo neposredno v gredo, pokrito s tunelom iz folije. Brstični ohrovt je najbolje sejati in presajati v mesecu juniju, na Primorskem pa še kasneje. Tudi prezimne sorte presajamo do sredine julija. Prehodno vzgojene rastline nato maja presadite na njihovo stalno mesto na svojem vrtu. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, nato pa postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Tla tudi dodatno zastremo s travnim odkosom ali listjem.
Optimalna razdalja sajenja
Brstični ohrovt zraste v veliko rastlino, zato rabi veliko prostora. Razdalja med posameznimi rastlinami naj bo nekoliko večja kot pri glavnatem ohrovtu. Običajno je dovolj, če ga sadimo na razdaljo 50 cm v vrsti in med vrstami. Če brstični ohrovt sadimo dovolj narazen, lahko prazen vmesni prostor izkoristimo za setev stročnic (grah, bob, čičerika, leča, stročji fižol), špinače, blitve, lahko pa ga sadimo tudi ob krompir ali v kombinaciji z zeleno.
Nega med rastjo
Zalivanje
Da lahko ohrovt svojim majhnim brstom zagotovi zadostno količino vode, morajo korenine seči globoko v zemljo in vodo ponesti vse do zgornjega dela rastline. Zato svoj brstični ohrovt predvsem med vročimi poletnimi meseci redno zalivajte. Nujno ga zalijte predvsem, če se listi obarvajo rumeno. Takoj po posaditvi sadik v gredo pa lahko zalivanje nekoliko omejite, saj to spodbudi rast korenin. Brstični ohrovt potrebuje stalno oskrbo z vodo v obdobju po sajenju.
Dognojevanje
Tudi po posaditvi morate poskrbeti, da je v zemlji na voljo dovolj hranil. Tako svoji rastlini občasno dodajte majhno količino gnojila za sadje in zelenjavo. Posežete pa lahko tudi po moki iz rogov ali gnojnici za rastline. Brstični ohrovt z dušičnimi gnojili dognojujemo v času intenzivne rasti in pred začetkom oblikovanja brstov. Za dognojevanje s kalijem v jesenskem času uporabimo kalijev nitrat ali kalijev sulfat. Veliko dušika vsebuje tudi koprivna prevrelka, veliko kalija pa gabezova prevrelka. Pomanjkanje hranil prepoznate po tem, da se listi predčasno obarvajo rumeno ali rdeče. Rast lahko spodbudite tudi z uporabo zastirk, saj te pripomorejo k odpornosti vaše zelenjadnice. Ustreza mu poletna zastirka listja in svežega travnega odkosa.
Podpora in vršičkanje
Ker je brstični ohrovt večji kot listnati in ga lahko sneg ali veter prelomi, je zelo priporočljivo, da mu postavimo oporo. Vsakemu posebej lahko postavimo količek in ga privežemo. Nekateri rastlino vršičkajo, ko sredinski (glavni, rastni) vršiček sredi zime odstranijo, da s tem pospešijo razvoj in debeljenje brstov. V domačem vrtu odstranjevanje listov in vrhov opustimo, saj je pridelek vseeno zagotovljen.
Kolobarjenje in sosedske rastline
Pred brstičnim ohrovtom na gredi vzgajamo zgodnjo spomladansko zelenjavo. Le za spomladanskimi kapusnicami ga ne sadimo. Brstični ohrovt se v gredi ne razume dobro z drugimi sortami ohrovta - ob njega je najbolje posaditi grah ali špinačo.
Zaščita pred škodljivci
Med rastjo imamo enake izzive kot pri ostalih že opisanih kapusnicah. Zopet se pojavi insektna mreža kot najboljša preventivna rešitev pred letečimi škodljivci. Brstični ohrovt od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo. Mlade rastline varujemo pred bolhači, nadležne so lahko tudi gosenice metuljev. V tem času je že aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko že v enem dnevu uničijo sadike. Za preganjanje škodljivcev ob brstični ohrovt sadimo ali sejemo kapucinke, kamilico, poprovo meto, žajbelj in koper. Pozimi skorajda nimamo težav s škodljivci. Z listi si lahko postrežejo zgolj lačne srne ali zajci. Če nimamo ograje, preko rastlin napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem.
Pridelek in spravilo
Kdaj je brstični ohrovt zrel?
Majhni brsti ohrovta so zreli, ko lahko njihovo velikost primerjate z velikostjo orehov. Nekatere sorte dozorijo že jeseni, klasični čas za obiranje pa se začne šele oktobra. Če z obiranjem počakate do prve zmrzali, bodo imeli še bolj aromatičen okus, zato jih je najbolje obirati šele novembra ali celo decembra. Ko rastlina razvije na otip čvrste, lepo oblikovane brste, začnemo z nabiranjem. Nabiramo brste od konca oktobra pa vse do začetka marca, kar 5 mesecev. Če je jesen topla, se lahko brsti predčasno odpirajo in tvorijo morebitno steblo. Če poleti zastanejo v rasti, bo pridelek čez zimo slab.
Načini obiranja
Obirati jih začnite na spodnjem delu rastline, pri čemer brste odlomite od zgoraj navzven. Nabiramo ga postopoma, po steblu od spodaj navzgor. Praviloma so na steblu nižji brsti tudi večji, saj so starejši. V kolikor zamudimo nekaj starejših brstov in so večji ter mehkejši na otip, so ti še vedno užitni. Nabiramo s pomočjo nožka ali pa jih z roko odlomimo v smeri proti tlom. S tem ne bomo poškodovali rastline. Če smo rastline vršičkali konec jeseni, potem pridelek naberemo naenkrat.
Zgodnje in pozne sorte
Pri izbiri sorte brstičnega ohrovta bodite pozorni na želeni čas za pobiranje svojega pridelka: sorto »Hilds Ideal« lahko pobirate od konca oktobra do februarja, sorto »Gronninger« pa lahko pobirate vse do marca. Sorti »Early Half Tall« in »Nelson« sta pripravljeni za vaš krožnik že septembra. Pozor: zgodnje sorte niso tako odporne na zmrzal. Sorta Rubine je zahtevnejša za nego, saj je veliko rastlin, ki so brez brstov. Okus sorte Rubine je zelo podoben klasičnemu brstičnemu ohrovtu, a je veliko bolj maslen in rahel.
Prezimovanje brstičnega ohrovta
Mlade rastline še niso odporne na zmrzal, ko pa brstični ohrovt zraste, načeloma tudi pri negativnih temperaturah nima težav s prezimovanjem. Brstični ohrovt prezimi kar v gredi. Tako si pri temperaturah okrog -15 °C ne rabite delati preglavic z zaščito svoje rastline. Če pa vas preseneti izjemno hladna fronta, lahko ohrovt zavarujete s kopreno ali slamo. Z novembrom pa pride do izraza lepota zimskega vrtnarjenja, ko nizke temperature ustavijo vse živali in tudi morebitne bolezni.
Hranilna vrednost in zdravstvene koristi
Brstični ohrovt je prava vitaminsko-mineralna bombica. Vsebuje približno trikrat več vitamina C kot pomaranče, antioksidante in druge za naše telo koristne sestavine. Tako na naraven način krepimo telo, skrbimo za presnovo, razstrupljamo kri in varujemo pred rakom.