Vzgoja zdravega in kakovostnega semena je ključnega pomena za prihodnje pridelke. V ta namen Društvo Ajda v učnem centru v Bukovju (Dravograd) vzpostavlja njivico za semenarjenje, kjer se posvečajo pridelavi biodinamičnih semen.
Semenarjenje solate
Na njivici za semenarjenje je posajena tudi solata, ki lepo napreduje. V okviru opazovalne naloge so pregledali vse glave solate in izbrali najlepše, najbolj zdrave in trde, ki so primerne za nadaljnjo semenjenje. Določili so, katere glave bodo namenjene semenjenju zgodnjih sort (označene z zelenim trakom na količkih) in katere poznim sortam (označene z rdečim trakom).
Glave solate, ki jim je cvetno steblo že prebilo, so bile določene za zgodnjo sorto in označene s kolčkom z zelenim trakom. Preostale, še cele glave, so bile določene za pozno sorto in označene s kolčkom z rdečim trakom.
Nega solate za semenjenje
Načeloma se zunanjih listov solate ne odstranjuje, če so zdravi. V primeru gnilih listov pa jih je priporočljivo odstraniti, saj služijo kot hrana za semenico. Ker so na nekaterih glavicah opazili spodnje liste, ki niso bili najbolj zdravi, so se odločili za preventivno škropljenje proti bakterijam z žajbljevim čajem. Kot alternativne možnosti so omenjeni namok iz česna ali čebule ter čaj iz preslice za zdravljenje, preventivno pa tudi čaj iz kamilice.
Solata z malo listi predstavlja slabo hrano za semenico, kar posledično vodi v manj semen, ki bodo manj kakovostna in bodo imela slabšo energijo. Iz semena s slabo energijo zraste šibka rastlina, ki prav tako nosi slabo energijo. Zato je nujno stalno spremljanje rasti semenic.
Semenarjenje bučk (cukini)
Med grmički bučk so izbrali najlepšega in se odločili, da bodo seme pridobili iz njegovih plodov. Izbrani grmiček so označili s količkom. Ženske cvetove bodo oprašili z moškimi cvetovi iz sosednjih zdravih grmičkov, pri čemer bodo opraševanje izvajali ročno.
Ocenili so, da so izolacijske razmere za opraševanje zadovoljive (razdalja od 200m do 1500m), saj v bližini ni drugih bučk, ki bi oteževale proces. Na listih so sicer opazili prve znake pepelaste plesni, sušenje cvetov na bučkah pa je znak neugodnih vremenskih razmer.
Nega bučk in ročno opraševanje
Bolne liste bučk zaradi pepelaste plesni je mogoče nalagati v kompost, če ga plastijo in poteka kompostiranje pri visokih temperaturah (nad 55-65 °C), ob tem pa ga zalijejo s preparatom iz baldrijana. Pri takšni temperaturi organska masa hitro razpada in glivice uniči.
Za semenjenje izberejo najbolj zdrav grmiček bučk, nato izberejo nekaj neodprtih ženskih cvetov in nekaj moških odprtih cvetov z druge rastline iste sorte. Pozno popoldan, preden se cvetovi odpro, zavežejo ženske cvetove s trakom (poveznejo papirnato vrečko čez cvet). Naslednje jutro, še preden začnejo letati žuželke, odstranijo trakove z vrečk in odščipnejo moške cvetove. Nato odvežejo ženske cvetove in podrgnejo s prašniki po pestiču. Priporočljivo je vsak izbrani ženski cvet oprašiti z vsaj tremi moškimi cvetovi, s čimer zagotovijo pestrost dednine in dobro oprašitev. Opraševanje se izvaja na drugem ali tretjem ženskem cvetu. Delo je treba opraviti nežno, a hitro. Po oprašitvi ženski cvet ponovno zavežejo. Ko cvet, ki je na koncu plodu, odpadel, lahko brez tveganja odstranijo zaščitno vrečko.
Semenarjenje fižola
Rastline fižola so oskrbljene - okopane, opletane in brez bolezni. Potrebna je le zastirka, ki jo bodo položili s pokošeno travo.
Nega fižola in zaščita pred boleznimi
Za dobro rast zelene mase je pomembna zadostna vsebnost magnezija, kar lahko dosežejo z namakanjem kopriv (24 ur) in zalivanjem ali škropljenjem pod rastlinami.
V primeru virusne okužbe na listih fižola (rumene pege, zgrbančeni listi) škropijo z algami za odpornost, sicer pa ni pomoči. Ker viruse prenašajo uši, je potrebno škropljenje s pelinom, rabarbaro ali vratičem (insekticidi). Pepel pa preprečuje plesni in viruse.
Pregledajo grmičke in odstranijo slabe ter ušive rastline, da se bolezni ne širijo. Velika prisotnost mravelj na nizkem fižolu običajno pomeni prisotnost uši.
Fižolar (Bruchus chinensis)
Fižolar je hrošček ovalne oblike, velikosti od 3 do 4,5 mm, skoraj črne barve. Najdemo ga v shrambah in skladiščih, kjer je shranjen fižol. Samice odlagajo jajčeca med zrnje, iz katerih se razvijejo belkasto rumene ličinke z rjavo glavo in zavitim telesom, ki se zavrtajo vanje in delajo votlinice. V posameznem zrnu je lahko do 20 ali 30 ličink.
Prisotnost fižolarja prepoznamo po značilnih okroglih ali ovalnih luknjicah na površini zrnja. Nekatere luknjice so še prekrite z lupino, tako da na zrnju vidimo nekakšna okenca.
V neogrevanih shrambah ima hrošček na leto tri ali štiri rodove. Razmnoževati se začne pri 16 °C, najhitreje pa se razvija pri 20 do 24 °C. Poleti prileti iz shrambe in se hrani s cvetjem različnih rastlin, ob dozorevanju in mehčanju fižolovih strokov pa samice odložijo jajčeca.
Preprečevanje in zatiranje fižolarja
Da bi se izognili napadu fižolarja, je potrebna skrajna previdnost pri skladiščenju. Pobran fižol čim prej oluščimo in v hladilni skrinji zrnje zamrznemo za 2 do 3 dni pri temperaturi do -18 °C. Ta temperatura uniči hroščka, kaljivosti zrnja pa ne zmanjša. Nato zrnje hranimo v čistem in hladnem skladišču v vrečah iz gostega platna.
Bolezni in škodljivci fižola
Med pomembnejše bolezni in škodljivce fižola Mag. Meta Urbančič Zemljič uvršča fižolovo muho, listne uši, resarje, stenice, sovke ter navadno pršico. V hladnejšem in vlažnem vremenu je fižol močno podvržen več boleznim.
Primarni vir okužb sta okuženo seme in rastlinski ostanki. Zato je treba preventivno poskrbeti za zdravo seme, setev odpornih oziroma manj občutljivih sort, odstranjevanje okuženih rastlin in rastlinskih ostankov, izogibanje opravilom, kadar so rastline mokre, ter higieno strojev in opreme.
Vdrta črna pegavost
Pri visokem fižolu - sivčku je bila opažena bolezen, ki jo je NadaP opisala kot plesen ali rjo, ki se je pojavila na pravkar oblikovanih in že večjih strokih. Bolezen se kaže kot krogci, ki so vdrti v strok, na sredini kroga pa se vidi sivo-črn prah. Ugotovljeno je bilo, da gre za vdrto črno pegavost.
Pri dveh sortah fižola (Dan in noč ter Domači čuček) sta se pojavila podobna gnila stroka. Priporočeno je, da se bolne stroke potrga, zdravo zrnje odbere in zamrzne, saj obstaja velika verjetnost, da se bolezen ob sajenju bolnega semena pojavi tudi v naslednji sezoni.
Plesen na strokih
Aladin poroča o gnilih strokih, ker pod fižol ni podstavil ničesar. Zanima ga, ali je kaj narobe, če se jedo semena fižola, ki so po površini malo rjava, sicer trda kot navadna, brez plesni.
Odgovor je, da je uživanje takšnih semen vsekakor možno. Rjave lise na belem fižolu so bolj vidne kot na pisanem, kar je bilo večkrat opaženo pri kupljenem zrnju.
Gojenje fižola v vigvamu in ob oporah
Opisan je bil poskus gojenja visokega fižola v vigvamu, ki ima prednosti, saj močan veter vigvam težje podre. Slabost je slaba osvetlitev notranjosti vigvama, kar povzroči, da rastlina dobi svetlobo samo z ene strani.
Druga metoda je postavitev prekel v ravni vrsti, globoko zapičenih v tla. Na južni strani prekel se naredi jarek in vanj se poseje fižol. Na prekle se napne mreža za kumare, tako da ima fižol za plezanje na voljo tako prekle kot mrežo.
Visoki fižol za zrnje
Slovenija ima dolgo in bogato tradicijo pridelave visokega fižola za zrnje, zato je na voljo velik izbor sort. Visoki fižol potrebuje manj prostora, pogosto ga sadijo ob robu njive, ima sposobnost plezanja (zraste v višino od 4 do 6 m) in se zelo razraste.
Sorte se med seboj razlikujejo glede na število strokov na rastlino, število zrn na strok, velikost zrn, barvo zrnja, enostavnost luščenja, okusnost zrnja, lastnosti pri kuhanju ter odpornost na temperature in bolezni.
V EU katalogu je okoli 300 sort, v slovenski sortni listi pa 20 sort, pri katerih ni delitve na sorte za stročje in zrnje.
Zahteve visokega fižola glede vlage in temperature
Fižol za zrnje je zahteven glede vlage, slabo prenaša premalo ali preveč vode v določenih obdobjih rasti. Seme hitro kali samo v vlažnih tleh. Pomembno je namakanje v fazi razvoja strokov, saj dovolj vlage poveča pridelek. Vodni stres povzroči odpadanje cvetov in mladih strokov.
Visoke sorte so občutljive na visoke temperature; cvetenje pri temperaturah nad 30 °C običajno vodi v odpadanje cvetov. To lahko delno preprečimo z redno uporabo organskega gnojila Bio Plantella Vita. Priporoča se tudi, da seme pred setvijo čez noč namočimo.
Fižol načeloma ne mara visokih temperatur, zato se tedensko uporablja omenjeni pripravek tudi v času močnejše sončne pripeke. Priporoča se škropljenje preko listov, ne na razgreto rastlino.
Pridelki visokega fižola
V Jabljah je bil v letu 2020 povprečni pridelek 2,38 t/ha, izstopala je sorta Semenarna 22 (3,28 t/ha), najmanj pridelka pa je dal jabelski pisanec (1,50 t/ha). V Savinjski dolini je bil pridelek 1,40 do 1,17 t/ha (izstopali sta sorti Semenarna 22 in Češnjevec pisani visoki).
V letu 2021 je bil v Jabljah povprečni pridelek vseh sort 2,06 t/ha, v Drešinji vasi pa 2,30 t/ha, izstopala je sorta Češnjevec pisani visoki (4,62 t/ha). Lani je bil v Jabljah povprečni pridelek zgodnjih sort 3,16 t/ha, v Žalcu pa 2,13 t/ha.
Nizki fižol za zrnje
V zadnjih letih se je pri nizkem fižolu za zrnje uveljavila setev konec aprila. Nekateri pridelovalci ga sejejo tudi po žetvi zgodnjih strnih žit.
Fižol je sicer zahteven glede toplote, vročino pa slabo prenaša. Za vznik morajo biti tla segreta najmanj na 8 °C, za rast je optimalna temperatura 15-25 °C, za cvetenje pa 18-25 °C. Pri temperaturah nad 30 °C je slaba oploditev, cvetovi odpadajo in semena so slabše oplojena.
Tako kot visoki fižol tudi nizki za zrnje slabo prenaša premalo ali preveč vode. Vlažna tla so pogoj za kalitev. Če je vode preveč, nastopi bujna rast, poleganje, bolezni, ob zastajanju vode pa rastline propadejo.
Bob - vir beljakovin
Bob je uporaben tudi kot podorina. Ima veliko sposobnost fiksacije dušika (130-160 kg N/ha, celo do 200 kg N/ha). Z zadelavo ostankov v tla se izboljšajo talne lastnosti: zviša se delež organske mase, večja je poroznost in kapaciteta vode v tleh.
Kljub omenjenim prednostim se pridelovalne površine boba v Evropi zmanjšujejo. Svetovni pridelek se je v zadnjih 50 letih povečal iz 980 na 1700 kg/ha, kar je posledica uporabe sodobnih, bolj rodnih kultivarjev.
Zahteve boba glede temperature in vlage
Bob potrebuje za kalitev 5-6 °C, optimalna temperatura za rast je 20 °C. Pri temperaturi nad 20 °C nastavi manjše število semen v strokih.
Za vodo ni zahteven, največje potrebe pa so v fazi cvetanja. Tla morajo biti srednje težka, propustna za vodo, s pH 7-8.
Pridelek in setev boba
Pridelek strokov boba znaša 20-30 t/ha (debelozrnati bob) ali 10-20 t/ha (drobnozrnati bob). Zrnja se pridela 1500 do 2500 kg/ha.
Setev mora biti čim bolj zgodaj spomladi; na Primorskem v jeseni, od oktobra naprej. Bob se seje v kupčke po 3 do 4 semena. Potrebno je 150-250 kg/ha semena.
Bolezni in škodljivci boba
Črna fižolova uš povzroča zvijanje listov, zmanjša obarvanost in slabša rast. Uši zatiramo z insekticidi, pri čemer izbiramo tiste, ki poleg uši ne zatirajo tudi njihovih naravnih sovražnikov.
Žerke kapusove muhe napadejo koreninski vrat, ga uničijo in rijejo po steblu. Pri močnem napadu teh škodljivcev rastline propadejo.
Čokoladna pegavost je glivična bolezen, ki bob napade v toplem in vlažnem poletju. Preventivni ukrep je sajenje na večjo razdaljo, da se listi hitreje osušijo, ter sajenje zdravega semena. Takoj, ko se pojavijo prve rjave okrogle pege na listih, lahko škropimo s čajem iz hrenovih listov ali žajblja.
Fižolova vdrta pegavost ali fižolov ožig se širi v toplem in vlažnem vremenu, hitreje v gostih posevkih. Preventivni ukrepi so razkuževanje semena in sajenje na večjo razdaljo.
Semenarjenje paradižnika
Paradižniku odstranjujemo liste in odvečne poganjke s škarjami. Za semenice je označena vrsta paradižnika Jan. Tem grmičkom ne obtrgamo poganjkov, ker je grmičaste rasti.
V drugi vrsti bodo paradižnik označili, ko bodo videli plodove, in se odločili, katere bodo imeli za seme. Paradižniki se načeloma med seboj ne križajo.
Zaščita paradižnika pred virusi
Kadilci si morajo roke dobro umiti, če rokujejo s paradižnikovimi rastlinami, saj s cigareti prenašajo virus tobaka na paradižnik. Cigareti pa so lahko tudi dober insekticid proti polžem: cigarete namočijo v vodo in s to brozgo polivajo okoli vrta in gredic.
Preprosto razmnoževanje paradižnika 🍅 | 3 preprosti koraki|
Semenarjenje brokolija
Odbrali in označili so najlepše rastline brokolija. Nato so označili rastline, ki so naredile prve rože, kar bi lahko kazalo na zgodnje sorte.
Glede na rast rastlin so opazili, da sta morda zasajeni dve različni vrsti brokolija, ali pa je rast enega okrnjena zaradi slabših pogojev (zemlja). Zato bodo rast rastlin opazovali in sproti označevali brokoli, ki ga bodo semenili, pri čemer se bodo ravnali po zdravi rasti rastlin in tvorbi lepih cvetov (glavic).
Nega brokolija in zaščita
Opažena je bila rastlina z obolelimi listi, za katero so ugotovili, da gre za škodljivca kljunotaja. Škropijo lahko z rabarbaro ali pelinom (čaj). Kljunotaj napade samo mlado rastlino, odrasle rastline ne več. Ta zaleže jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke.
Osice spadajo med koristne žuželke, ki jih privlači cvetni prah cvetlic (ajda).
Na eni izmed rastlin so zasledili zajedeno uš. Glavice brokolija so prekrili z listi.
Označili so zgodnje rastline, naknadno pa še poznejše glavice. Vzgojili bodo gomolje, jih prezimili in naslednje leto jih bodo poskušali zasemeniti.
Zemljo je treba odgrebsti od gomoljev, da je rozeta listov v celoti nad zemljo. Rastline so zdrave. Škropijo s pelinom in zastrejo s pokošeno travo.
Semenarjenje bazilike
Seme bazilike bodo pobirali. Bazilika je lahko pogost škodljivec, kadar je je preveč.
Splošna priporočila za semenarjenje
Rastlinam, ki semenijo, je treba posvečati vso skrb, saj so nosilke genskega materiala za bodoče rastline. Čim močnejše bodo materinske rastline, boljše seme bodo dale, zato bo tudi pridelek v prihodnje boljši.
Rastline naj rastejo v hranljivi zemlji. Velike in težke semenice skrbno privezujemo ob oporo. Vedno naj bodo dovolj zalite. Če je zemlja preveč mokra, jih okopavamo zjutraj, če je suho, pa okopavamo zvečer.
Vpliv okolja in vrtnarjenja na rastline
Naši vrtovi so lahko vseh vrst in oblik. Na velikost in izgled našega vrta ali vrtička vplivata predvsem površina, ki je na voljo, čas, ki smo ga pripravljeni vložiti v urejanje, in ne nazadnje naša vrtičkarska žilica.
Če imamo malo površine, bomo poizkusili z vrtičkom v dodatnih lončkih ali zabojčkih. Rastlin, ki potrebujejo veliko vode in rodovitna tla, kakršen je na primer visoki fižol, nikakor ne sadimo vanje, ker se bo preslabo razvijal. Raje ga posadimo na vrt in po vrveh napeljemo kar na balkon.
Če imate v vrtu rdeče polže (španske lazarje), bodite pozorni, saj mlade fižolove liste zelo radi objedajo in po rastlini lahko zlezejo precej visoko. Najraje gredo na uničevalni pohod ob mraku, zato pojdite takrat na lov tudi vi. Šele ko se rastline fižola okrepijo, razrastejo in bolj potegnejo v višino, polži navadno odnehajo.
Ob visokem fižolu lahko posadimo ali posejemo še kakšno okrasno vzpenjalko, na primer rdečo nit.
Fižol v znanosti in praksi
Rdeča nit zelenjadarskih uric v organizaciji Kmetijskega inštituta Slovenije so bile stročnice. Predstavili so visoki in nizki fižol za zrnje, bolezni in škodljivce fižola ter pridelavo boba.
Fižol za zrnje - svetovna in slovenska statistika
Fižol za zrnje je druga najpomembnejša zrnata stročnica. Po podatkih iz leta 2021 je bil v svetu fižol za zrnje zasajen na 36 milijonih hektarjev. Povprečen pridelek zrnja je pod 1000 kg/ha (leta 2021 je bil 771 kg/ha).
V Sloveniji spada fižol za zrnje pod poljščine, stročji fižol pa pod zelenjadnice. V večjem delu se za zrnje prideluje v hmeljarskih žičnicah v Savinjski dolini med izkrčitvijo starega in zasaditvijo novega nasada hmelja ter na manjših površinah na njivah ob fižolovkah oziroma preklah.
Genetika in žlahtnjenje fižola
Opisana lastnost navadnega fižola zahteva od ekipe, ki sodeluje pri križanju, zelo filigransko ročno delo v rastlinjaku. Za razvoj križancev z želenimi lastnostmi v čim krajšem času je odločilno poznavanje fižolovega genoma.
S tehnologijo molekulskih označevalcev, ki je na ravni genoma omogočila skokovit napredek v medicini, lahko zdaj tudi pri sortah fižola preverimo agronomsko pomembne lastnosti in tako pospešimo razvoj novih sort.
Pri križanju se poleg okusa slovenskega potrošnika, ki je močno navezan na lastnosti avtohtonih sort, osredotočajo na odpornost in tolerantnost rastlin na najpogostejše bolezni, visoke temperature in sušo, v zadnjem času pa tudi na prehranske lastnosti.
Tehnologija molekulskih označevalcev
Uporaba že znanih molekulskih označevalcev v zapletenem laboratorijskem postopku raziskovalcem zgolj odpre vpogled v tisti del fižolovega genoma, v katerem bi radi preverili obstoj posameznih lastnosti, nikakor pa ne posegajo vanj. Znanost je celoten fižolov genom prvič sekvencirala leta 2014; vsebuje 587 milijonov baz ali informacij. Določeno zaporedje baz predstavlja gen, v katerem je zapisana lastnost.
Pri mnogih organizmih je v dedovanje ene same lastnosti vključenih več genov. Za lastnosti stroka pri fižolu denimo obstaja kar 23 specifičnih mest v genomu, kjer so geni, ki nadzirajo velikost in barvo stroka.
Križanje fižola
Križanje je ustvarjanje novih kombinacij genov. Pri fižolu je to usmerjen pristop v žlahtnjenju, ki so ga začeli izvajati pred nekaj leti, v okviru programa žlahtnjenja kmetijskih rastlin. Pri visokih sortah ga uporabljajo od leta 2016, pri nizkih pa so z njim v manjšem obsegu začeli nekaj prej.
V programu križanja fižola na KIS so osnova različice fižola s perspektivnim genomom iz slovenske rastlinske genske banke, ki jih uporabijo za materne rastline. Križajo jih s tujimi komercialnimi sortami, nosilkami posameznih odpornostnih lastnosti, ki jih praviloma uporabijo za očetne rastline. Obratno naredijo v primerih, ko se želena lastnost prenaša samo po materni strani, ali pri sortah, pri katerih je z ročno tehniko materne cvetove težko ali nemogoče odpreti.
Cilj odpornejše in zgodnejše sorte
Slovenski potrošniki cenijo tradicionalna pričakovanja glede okusa, ki so vodilo pri razvijanju novih sort. Pri visokih sortah imajo radi stročje v tipu maslencev, všeč so jim ploščati rumeni stroki brez niti. Glavni lastnosti, ki bi ju radi dodali ali izboljšali, sta odpornost proti virusu navadnega mozaika fižola (BCMV) in fižolovemu ožigu ter zgodnejše dozorevanje.
Pri nizkih sortah fižola, katerih oskrba se zdi večini pridelovalcev bolj obvladljiva, so se osredotočili na fižol za zrnje, odpornost proti virusu BCMV in fižolovemu ožigu, visok pridelek, poleg tega naj bi bile nove sorte bolj odporne proti pomanjkanju vode (sušni stres).
Opraševalci s pinceto
Postopek križanja zahteva veliko koncentracijo in mirno roko. Ker je navadni fižol samoprašnica, morajo človeški opraševalci naravo prehiteti. Cvetove maternih rastlin, ki jih nameravajo oprašiti, je treba obdelati pred cvetenjem.
S koničasto pinceto se odpre materni cvet, nežno se razpreta njegova krilca in potisne navzdol, da iz cveta pokuka spiralasto zavit pestič. Prašniki morajo ostati v notranjosti. Če je brazda pestiča bela, pomeni, da je še deviška. Ko jo podrgnejo z obarvano brazdo pestiča, prinesenega z očetovske rastline, tega potem kot rinko zataknejo za pestič maternega cveta.
Materni cvet takoj označijo z obarvano bombažno nitko, da se ve, kdo je oče.
Spontano križanje fižola
Čeprav je navadni fižol samoprašnica, se v naravi s tujim cvetnim prahom opraši od enega do osem odstotkov cvetov. Turški ali laški fižol (keber) je tujeprašnica in ga s cvetnim prahom drugih sort oprašujejo žuželke.
Od oprašitve naprej je križanje loterija, potomci se razvijejo ali pa tudi ne. Kljub neugodnim možnostim se lahko ekipa pohvali z več kot 90-odstotno uspešnostjo pri tej metodi križanja.
Križanju sledi selekcija
Opisani postopek, za katerega morajo biti vse starševske rastline povsem zdrave, je samo eden od korakov križanja. Seveda nosi le del semena prve generacije želene lastnosti staršev.
Ali ima rastlina lastnosti, ki smo jih želeli doseči s križanjem, najlaže preverimo v drugi generaciji potomcev v laboratoriju - spet z metodo molekulskih označevalcev. Pogoj za identifikacijo genoma z molekulskimi označevalci je, da iz rastlinskega tkiva izolirajo DNK, ki je nosilka dednih informacij v organizmih.
Medtem ko prvo generacijo križancev (semen) dobijo z ročno oprašitvijo fižola, se naslednje razvijejo s samooprašitvijo v rastlinjaku in pozneje na polju. Postopek ponavljajo še pet let, da se populacija stabilizira in izenači, potem pa je nova različica primerna za proizvodni poskus in oceno RIN (razpoznavnost, izenačenost, nespremenljivost), ki je pogoj za vpis v evropsko sortno listo.
Ocenjevanje kislega zelja, kislih zeljne glave in kisle repe
Igor Škerbot iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je predstavil ocenjevanje 22 vzorcev kislega zelja, 5 vzorcev kislih zeljnih glav ter 8 kisle repe. Komisija je ocenjevala okus, barvo, vonj, konsistenco in izgled.
Pri kislem zelju so 3 vzorci prejeli zlato priznanje, 3 srebrno in 5 bronasto. Polovica vseh vzorcev je prejela priznanje. Od 8 vzorcev kisle repe so 3 vzorci dobili zlato priznanje, 1 srebrno in 1 bronasto.
tags: #opazovalna #naloga #fizol