Sodobni dosežki in izzivi v slovenski oftalmologiji

Prof. dr. Marko Hawlina, ugledni zdravnik in znanstvenik z Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, je od novembra lani član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Nedavno je izšla knjižica s prenovljeno sestavo tega 1700-članskega evropskega telesa. Skupaj s sodelavci je v Sloveniji organiziral več mednarodnih kongresov in že več let deluje v mednarodnih strokovnih ter znanstvenih krogih. Vodil je evropski odbor za oftalmologijo, ki organizira evropske specialistične izpite, in za svoje delo prejel več domačih in mednarodnih nagrad. Prof. dr. Hawlina se poglobljeno ukvarja z nevrooftalmologijo in prirojenimi boleznami mrežnice ter operativo sive mrene. Bil je mentor ali somentor pri 10 doktorskih in 8 magistrskih delih ter pri več kot 100 člankih v domačih in mednarodnih revijah. Njegovo delo vključuje vodenje oddelka očesne diagnostike v UKC, predstojništvo katedre za oftalmologijo Medicinske fakultete ter vodenje raziskovalne skupine očesne klinike, kar nam omogoča vpogled v najsodobnejše raziskave očesa v svetu.

Izzivi raziskovalnega dela v slovenski oftalmologiji

V primerjavi z razvitim svetom so možnosti za raziskovalno delo zdravnikov v Sloveniji precej manjše in to delo ni posebej spodbujano. Medtem ko v ZDA in zahodni Evropi investirajo več milijonov dolarov v translacijske raziskave, so pri nas zadeve minorne in statične. Denar za raziskovalni program, ki je bil pridobljen leta 2005 v ARRS in je zadostoval za 1,2 polno zaposlenega znanstvenika (FTE), si je takrat delilo pet doktorjev znanosti. Kljub napredku in prisotnosti 16 doktorjev znanosti, ki odlično raziskujejo in dosegajo rezultate, se denarja po zadnjem zmanjševanju sredstev za ARRS dobiva celo manj. Zato se je težko primerjati z Ameriko in Evropo, vendar pa je možno sodelovati z njimi v njihovih projektih, v katere prispevamo svoje znanje in bolnike. Potrebno bi bilo uvesti spodbude za kakovostno razvojno delo v javni sistem, saj sedanja statičnost duši razvoj in prepušča najpomembnejše razvojne potenciale osebnemu navdušenju in idealizmu. Čeprav se prvenstveno posvečamo bolnikom, se zaradi preobremenitev s kliničnim delom pedagoškemu in razvojnemu delu v rednem delovnem času skoraj ni mogoče posvečati. V terciarnih institucijah, kot je UKC, bi moralo imeti razvojno in pedagoško delo večjo veljavo, kar bi omogočilo več časa za objavo rezultatov, saj brez objav v svetu ne bomo obstajali.

infografika o financiranju znanstvenih raziskav v Sloveniji in EU

Napredek v raziskovanju očesa in genske posebnosti Slovencev

Današnja medicina zmore marsikaj, o čemer pred časom ni bilo mogoče niti sanjati, zlasti na področju raziskovanja očesa. Veliki obeti so v genski terapiji, ki se po zadnjih odkritjih o načinu prenosa genov v svetu zdaj pospešeno razvija. V Sloveniji zato že več let klinično in genetsko razvrščamo vse naše bolnike s prirojenimi obolenji mrežnice in vidnega živca.

Slovenske genske posebnosti pri boleznih mrežnice

Nedavno objavljena mednarodna analiza genskega zapisa bolnikov z Usherjevim sindromom, boleznijo, ki hkrati prizadene vid in sluh ter na očeh povzroča progresivno nočno slepoto, je pokazala, da je Slovenija, čeprav je bolezen klinično popolnoma enaka kot drugod v Evropi, gensko posebna. Bolezen povzroča okvara specifičnega gena, ki ga v drugih državah ni oziroma je zelo redek. Iz tega sklepamo, da je bil v Sloveniji prisoten osnovni defekt gena, ki se je razširil lokalno, ni pa se razširil v druge države. Videti je, da se Slovenci nismo veliko mešali z drugimi narodi, kar se kaže tudi pri drugih genskih boleznih, na primer pri Bestovi in Stargardtovi distrofiji (prirojeni bolezni centralne mrežnice), ter pri Leberjevi optični nevropatiji, kjer naši geni prav tako niso enaki evropskim. Lahko da smo bolj podobni ljudem na vzhodu, a tam o tem še ni širših raziskav. Raziskava o Usherjevem sindromu, izdelana v sodelovanju s prof. dr. Damjanom Glavačem z Inštituta za patologijo ljubljanske Medicinske fakultete in kliničnim centrom Quinze Vingts v Parizu, je pokazala, da je odstotek vzročne mutacije določenega gena v Sloveniji 84 odstotkov, istega gena v Nemčiji 23 odstotkov, v Franciji, na Nizozemskem ali v Veliki Britaniji pa te mutacije sploh nimajo. Avstrija sicer v tej raziskavi ni bila zajeta, vendar je malo možnosti, da bi jim bili podobni. Ta raziskava tudi kaže, da se Slovenci v zgodovini nismo veliko mešali z drugimi, kar potrjuje, da smo tudi gensko samobitni narod.

shema prenosa genov pri genski terapiji

Potencial matičnih celic za obnovo vida

Poleg genske terapije se razvija tudi tehnologija matičnih celic, ki prav tako obljublja uspeh. Čeprav še ni tako daleč, da bi okvarjene celice v mrežnici lahko nadomeščali z matičnimi, ki bi se razvile v fotoreceptorje, je bilo na tem področju v zadnjih letih objavljenih nekaj prelomnih odkritij. Letos so na ameriškem sestanku za raziskovalno oftalmologijo predstavili, da je z gensko transformacijo mogoče vsako celico, tudi na primer kožno, reprogramirati nazaj v matično celico, nato pa matično celico razviti v želeno očesno celico. Ta tehnologija je možna, a ni enostavna. V prihodnosti bo morda možno, da se bolniku odvzame kožno celico in se v laboratoriju iz nje vzgojijo matične celice, iz katerih se razvijejo lastne fotoreceptorske celice, ki v mrežnici manjkajo. Celice, ki so genetsko in imunsko skladne z bolnikovimi, organizem ne bo zavrnil, ampak se bodo povezale s sinapsami - z živčnimi končiči, informacije pa bodo iz teh celic šle v vidni živec, kar bi lahko bolniku povrnilo vid. Vzgojene celice so že sposobne po osvetlitvi proizvajati električne signale, ki jih je mogoče registrirati, vendar pa še ni uspelo funkcionalno povezati teh električnih signalov s celicami, ki povezujejo fotoreceptorske celice z vidnim živcem. Kljub temu raziskave gredo v tej smeri z upanjem, da se bo v bližnji prihodnosti tistim, ki so že izgubili vid, tega vsaj delno povrnilo.

Matične celice: Razloženo z enostavnimi besedami

Nove metode in tehnologije v klinični okulistiki

V okulistiki se uvajajo številne novosti, ki jih vodje posameznih dejavnosti na očesni kliniki. Pri operacijah sive mrene se razvijajo predvsem znotrajočesne leče, ki omogočajo neodvisnost od očal. Pri transplantacijah roženice se razvijajo tehnike transplantacij posameznih plasti, ne celotne roženice. Operacije se izvajajo z zelo majhnimi rezi, kar za bolnika pomeni boljšo ostrino vida, krajše okrevanje in trajnejši učinek operacije. Pri operaciji sive mrene je rez tako majhen, da se sploh ne vidi, bolnik pa odide domov takoj po operaciji brez obveze in ne da bi se rez v oko sploh videl. Zelo veliko novosti je tudi pri zdravljenju starostne degeneracije makule in okvar mrežnice zaradi sladkorne bolezni. Mnogim bolnikom, ki so prej oslepeli v centralnem delu vidnega polja, je mogoče z injekcijami v oko ohraniti vid, če pridejo na zdravljenje v roku nekaj mesecev. Veliko novosti razvijajo tudi kolegi v kirurgiji in laserski terapiji mrežnice, glavkoma, pri zdravljenju očesnih vnetij, okuloplastične kirurgije in otroške oftalmologije. Zaradi visoke strokovnosti v vseh dejavnostih je očesna klinika postala mednarodno prepoznavna institucija in učni center za številne zdravnike iz tujine.

fotografija sodobne opreme za operacijo sive mrene

Okulistični center Hawlina & Schollmayer: Strokovnost in inovacije

Okulistični center Hawlina & Schollmayer vodita mednarodno priznana očesna zdravnika in kirurga prof. dr. Marko Hawlina ter asist. dr. Breda Schollmayer. Center deluje na dveh lokacijah: v Ljubljani in v Portorožu, in ponuja zaupanja vredne storitve mednarodno priznanih strokovnjakov z najsodobnejšo opremo.

  • Prof. dr. Marko Hawlina, specialist oftalmologije, je mednarodno priznan očesni kirurg, predstojnik katedre za oftalmologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predsednik Združenja oftalmologov Slovenije, predsednik odbora za izobraževanje evropske zveze za oftalmologijo Societas Ophthalmologica Europaea (SOE) in bivši predsednik European Board of Ophthalmology (EBO).
  • Asist. dr. Breda Schollmayer, specialistka oftalmologije, je specialistka za bolezni roženice, izkušena očesna kirurginja za operacijo sive mrene, presaditev roženice in posege na očesni površini. Je pogosto vabljena predavateljica na področju sindroma suhega očesa ter inštruktorica kirurških tečajev za operacijo sive mrene na domačih in mednarodnih simpozijih.

tags: #okulisticni #center #hawlina #na #recept