Uvajanje goste hrane in priprava kašic za dojenčke

Obdobje uvajanja goste hrane je za mnoge mamice še vedno uganka. Smernice uvajanja goste hrane se v skladu z novimi znanstvenimi spoznanji hitro spreminjajo in marsikaj, kar je veljalo pred leti, danes ne velja več. Čeprav obstajajo nove smernice o prehranjevanju dojenčkov, se starši pogosto srečujejo z zmedo, še posebej ob vse večji izgubi stika z naravo in tradicijo, ki so jo nekoč zagotavljale družinske prehranske prakse. Uvajanje goste hrane je nov mejnik v otrokovem razvoju, ko med četrtim in šestim mesecem začne spoznavati nove okuse in delati prve grižljaje.

Spremenljive smernice in vloga staršev

Zmeda okoli uvajanja goste hrane

Še pred nekaj desetletji so številne matere v svoji družini prejele dobro popotnico znanj o prehrani, saj so družine živele bolj povezane z naravo. Po osamosvojitivi Slovenije pa so se prehranske verige razmahnile. Mlade družine so izgubile stik z zemljo, kupujejo v supermarketih in s tem izgubljajo občutek, kaj jesti. Mag. Mojca Vozel poudarja, da lahko trden občutek o hrani pridobimo v času primarne socializacije v družini, ko opazujemo, kaj jedo sorodniki, kako hrana raste in kako se spreminjajo sezone. Ta občutek je težje dobiti med policami supermarketov ali iz smernic. Ko pride na svet otrok, se težava še poveča, saj je ob manjši povezanosti v družinah in ob bombardiranju z informacijami celo nasprotni učinek: starši so le še bolj zmedeni. Mag. Vozel opozarja, da se smernice pogosto spreminjajo, kar je lahko posledica lobiranja prehranske industrije na mednarodni ravni. Korporacije v želji po prodaji predelane hrane za dojenčke lahko vplivajo na to, da se meja uvajanja določene hrane zniža na primer na štiri mesece.

Kdaj začeti z uvajanjem goste hrane?

Od leta 2003 je splošno sprejeto priporočilo, da naj bodo otroci polno dojeni (ali naj uživajo adaptirano mleko) vsaj polnih šest mesecev. To stališče podpirajo Unicef, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Ministrstvo za zdravje RS. Čeprav je staršev, ki bi dojenčku ponudili dopolnilno prehrano pred četrtim mesecem, zelo malo, pa je precej več takih, ki se jim z uvajanjem pred šestim mesecem mudi. Vendar se je smiselno vprašati, ali je določanje mejnika med dopolnjenim 4. in 6. mesecem starosti res pravi način. Mag. Mojca Vozel meni, da je razpon bistveno prekratek in omejujoč. Mednarodna zveza za dojenje La Leche League že pol stoletja vztraja pri stabilnem starostnem priporočilu: da bo dojenček zrel za gosto hrano enkrat v drugi polovici prvega leta. Le redki so zreli prej in le redki odklanjajo hrano okoli enega leta, čeprav je to mogoče, na primer zaradi hudih alergij.

Dejstva so takšna, da nekateri dojenčki dolgo eksperimentirajo in v prvih tednih ne pojedo obroka. Večina pa ne zamenjuje pogojev za obroke, ampak se dalje dojijo ter skupaj z drugimi člani družine uživajo v poskušanju goste in trdne hrane. Včasih je to ena žlička, drugič več. Mag. Vozel je prepričana, da če ni pritiska, uvajanje steče, ko je čas. Mati sledi otroku, družina je bolj mirna. Časovni mejniki povzročajo veliko stisk.

Miti o zgodnejšem uvajanju

Dva argumenta, ki prednjačita pri mamicah za zgodnejše uvajanje, sta, da otroci radovedno opazujejo starše pri jedi in cmokajo z usti. Vendar, ko otrok začne posegati po daljincu, ki ga starši pustijo na mizi, nikomur ne pade na pamet, da je otrok že dovolj zrel za gledanje televizije. Najpogosteje starše zavede pogostejše nočno prebujanje dojenčkov oziroma nenadna sprememba spalnih navad, ki pa je v prvem letu starosti stalnica.

Prednosti doma pripravljenih kašic

Kašice, pripravljene doma, imajo veliko prednosti. Točno veste, katera živila ste dali v njih. Posegate lahko po sezonskem sadju in zelenjavi, super je, če ga kupujete pri kmetih in točno poznate poreklo ter način pridelave. Če se le da, za malčka izberemo sezonska živila, ki so lokalno, po možnosti ekološko pridelana. Slovenija je na srečo dobro preskrbljena s pisano zelenjavo in je kot nalašč za začetke uvajanja. Obstaja tudi zamrznjena/vložena zelenjava (recimo bučke, ki si jih pripravimo poleti), je pa to stvar odločitve posameznika.

Splošni nasveti za pripravo domačih kašic

Izbira živil in postopno uvajanje

Pri uvajanju goste hrane se nam ne sme muditi, vzeti si moramo čas. Uvajanje dopolnilne prehrane naj se prične po dopolnjenem 6. mesecu starosti, sprva z majhnimi količinami, nato pa se količina in raznolikost živil postopoma povečujeta. Vsako novo živilo dojenčku ponudimo enkrat na dan v majhnih količinah (eno do dve žlički). Preden ponudite novo živilo, ga preizkušajte od tri do pet dni, vi pa boste spremljali reakcijo otroka. Začnemo z nizkoalergogenimi živili, ki običajno povzročajo manj preobčutljivostnih reakcij, kot so korenček, bučke, krompir, cvetača, koleraba, riž, koruzni kosmiči.

• Zelenjava in sadje: Sadje in zelenjavo najprej kuhamo (zaradi še nezrelega prebavnega sistema), nato pa ponudimo šele surovo. Sadje se običajno uvaja po dopolnjenem sedmem mesecu starosti.
• Žitarice z glutenom: Žitne kašice morajo biti sprva brez glutena. Med 6. in 7. mesecem starosti uvajamo žitarice, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves, ječmen, rž, pira). Po priporočilih Evropskega združenja je prezgodnje uvajanje glutena (pred 4. mesecem) ali prepozno uvajanje glutena (po 7. mesecu) lahko škodljivo.
• Jajca in ribe: Ker obstaja dokaj pogosta preobčutljivost za beljak, je priporočljivo, da se ga uvede šele po prvem letu starosti. Trdo kuhan rumenjak v manjših količinah pa lahko ponudimo že po šestem mesecu starosti, kar velja tudi za ribe (morske sadeže pa po dopolnjenem 1. letu starosti).
• Meso in mlečni izdelki: Ko bo otrok sprejel že nekaj sadja in zelenjave, lahko začnete z uvajanjem mesa. Kravje mleko naj začne otrok uživati kot glavni napitek šele po prvem letu starosti.
• Kruh in priboljški: Približno po 10. mesecu starosti ponudimo otroku kruh. Obstaja nekaj priboljškov, ki jih začnemo dajati kasneje, in sicer šele po dopolnjenem 1. letu starosti.

Tudi če dojenček novo živilo prvič odkloni, vztrajajte! Največkrat ga po desetih dneh le sprejme. Dojenček z rastjo postopno lahko začne dobivati koščke hrane (ne zgolj kašice). Pediatri tako priporočajo uvedbo goste hrane s koščki najpozneje do 10. meseca starosti. Ob uvajanju dopolnilne prehrane naj mati seveda še vedno doji, kar je za dojenčka še vedno glavni obrok.

Priprava in shranjevanje

Priprava kašic je zelo enostavna. Da bo priprava domačih kašic preprostejša, sta vam lahko v veliko pomoč sekljalnik in palični mešalnik, ki sadje in zelenjavo sesekljata oz. zmešata izjemno hitro in enostavno.

Problem predstavlja količina, saj malček ob začetku uvajanja poje le žličko ali dve, tako majhen obrok pa je praktično nemogoče pripraviti. Rešitev je zamrzovanje kašice v vrečkah za ledene kocke. Kuhano kašico čim hitreje ohladite in nato globoko zamrznite. Za vsak obrok odtalite kocko ali dve zamrznjene kašice, jo obvezno prevrite in nato ohladite na telesno temperaturo, preden jo ponudite otroku. Še bolje kot zamrzovanje pa je, da preostanek zelenjavne kašice predelate v kosilo zase.

Kašice lahko shranite in jih vzamete s seboj na sprehod ali izlet. Najbolje bo, da jih date v sterilizirano posodico. Ob uvajanju naj bo kašica bolj tekoča, ko pa bo otrok sprejel nov način hranjenja, naj bo vedno bolj gosta.

Pomembnost maščob in izogibanje sladkorju

Ne pozabite na olje, otrok potrebuje maščobo za razvoj možganov in živčevja. Uporabljajte visoko kakovostna hladno stiskana rastlinska olja, najboljše repično, ki ima najbolj nevtralen okus. Dojenček ne potrebuje sladic, zato mu v hrano in pijačo ne dodajajte sladkorja. Pri uporabi pripravljenih kašic bodite pozorni na priporočila proizvajalca za ravnanje z izdelkom:

• Dojenčkove žličke med hranjenjem nikoli ne dajte v svoja usta, ker lahko prenesete bakterije iz svojih ust v dojenčkova.
• Če je količina pakirane kašice večja, kot jo porabite za en obrok (cca. 100 g), otroka ne hranite neposredno iz embalaže.

Recepti za prve zelenjavne kašice

Korenčkova kašica - prvi obrok

Kot prvo kašico ponudite otroku korenček: korenček operite, olupite, narežite na rezine in zalijte s toliko vode, da bo pokrit. Vse skupaj zavrite in pokrito kuhajte do mehkega (od 10 do 15 minut). Ohladite in skupaj z nekaj vode, v kateri se je kuhal korenček, pretlačite oz. zmiksajte, dodajte žličko ali dve hladno stiskanega repičnega olja in ponudite otroku.

• Korenčkova kašica z mlekom: Potrebujete en korenček in eno jedilno žlico adaptiranega ali materinega mleka. Korenček očistite, operite in sesekljajte s sekljalnikom. V lonček dajte le toliko vode, da pokrije korenček. Kuhajte tako dolgo, dokler ne postane mehek.

Ohrovtova kašica za dojenčke

Brstični ohrovt je zelo zdravo in okusno živilo, ki ima veliko koristnih lastnosti za naše telo. Z njim lahko popestrimo prehrano dojenčkov in otrok. Za otroke je pomembno, da se uvaja sezonska in lokalno dostopna hrana. Brstični ohrovt, kot tudi druga zelenjava, kot sta cvetača in brokoli, je lahko odličen dodatek k obrokom.

• Kuhan brstični ohrovt: Zelje lahko kuhamo v vodi s soljo približno 15 minut. Po kuhanju ga pretlačimo ali zmiksamo do želene gostote, po potrebi z dodajanjem vode, v kateri se je kuhal.
• Brstični ohrovt in cvetača brez maščob: Za pripravo brstičnega ohrovta in cvetače brez maščob lahko oboje preprosto skuhate v slani vodi ali na pari. V kolikor želite dodati okus, lahko po kuhanju dodate malo masla (če ni strogo prepovedano) ali pa izberete druge začimbe. Mnogi starši se odločajo za kuhanje zelenjave na pari, kar je še posebej priporočljivo za dojenčke.

Druge zelenjavne kašice

Korenčku postopoma dodajajte še druge vrste zelenjave kot so bučke, koleraba, krompir, dodate lahko tudi riž. Špinačo uvajamo svežo, mlado v listih, lahko tudi zamrznjeno v kockah, vendar bodite pozorni, saj je velikokrat že pripravljena s smetano/ali mlekom; preberite sestavine na škatli. Ko je špinača enkrat že pripravljena, je ne pogrevajte.

• Rdeča pesa in bučka: Potrebujete pol rdeče pese in pol manjše bučke. Rdečo peso olupite, očistite in narežite na manjše koščke ali sesekljajte s sekljalnikom. Bučko operite, olupite in narežite na koščke ali sesekljajte s sekljalnikom. Kuhajte ju v vodi, dokler se ne zmehčata. Če je potrebno, ju še zmešajte s paličnim mešalnikom.
• Krompir in blitva: Potrebujete en krompir in 20 g blitve. Krompir očistite, olupite in narežite na manjše koščke. Blitvo operite. Krompir kuhajte v vodi. Ko je napol kuhan, dodajte blitvo.
• Koprivina kašica: Okrepite obrambni sistem vašega dojenčka s koprivami tako, da jim postrežete odlično kašico. Koprive blanširajte, vodo zavrzite. Za kašico uporabite vodo, v kateri ste kuhali krompir. Zmešajte koprive, krompir, malo vode in zmešajte s paličnim mešalnikom. Dodajte toliko vode, da dobite želeno gostoto kašice.
• Kašica iz kopriv in koromača: Posebej blanširajte koprive, dodajte kuhan koromač in tako kot prejšnjo kašico zmešajte z vodo, da dobite želeno gostoto. Uporabite palični mešalnik.
• Kašica iz kopriv in korenčka: Korenček narežite na koščke, dodajte drobno narezan krompir in skuhajte. Zmešajte z blanširanimi koprivami.

Razširitev jedilnika: Sadne, žitne in mesne kašice ter druge jedi

Sadne kašice

Sadne kašice (jabolka, hruške, banane) se običajno uvajajo po zelenjavi. Zelo priljubljena in preprosto pripravljena je kašica iz jabolka in banane. Jabolko operete, olupite in narežete na koščke. Banano narežete na kolobarje. Odlična je tudi kašica iz hruške in ovsenih kosmičev. Hruško operite, olupite, narežite na koščke in zmešajte s paličnim mešalnikom ali sesekljajte na drobne koščke.

Kašice z mesom

Čez kakšen mesec od začetka uvajanja dodajte še košček mesa.

• Brokoli s puranjim mesom: Na pari skuhamo brokoli. V ponvi z malo maščobe popečemo puranje meso in mu dodamo začimbe. Pečeno meso narežemo na trakce, zmešamo z brokolijem in na vse skupaj potresemo še malo česna in soli. Jed odlično paše h kuhanemu rižu.
• Piščančje prsi s korenčkom: Potrebujete piščančje prsi brez kosti in kože ter srednje velik korenček. V vodi kuhate piščančje prsi, malo kasneje dodate korenček, ki ste ga očistili in narezali na manjše koščke.

Žitne kašice in enolončnice

Kot drugi obrok se priporoča mlečno-žitna kaša (večerja) in kot tretji obrok žitno-sadna kaša (popoldanska malica).

• Prosena kaša na mleku: Mleko zavremo in dodamo oprano proseno kašo. Kuhamo do mehkega - približno 20 minut. Pazimo, da kaša ne postane lepljiva in se ne razpusti popolnoma. Nekaj minut pred koncem kuhanja dodamo sladkor, sol in suhe slive (za starejše otroke).
• Kvinoja s tremi paprikami: V vodi, ki smo jo malo solili, skuhamo kvinojo. V ponvi na malo olja popečemo por in dodamo na trakove narezano rdečo, rumeno in zeleno papriko. Ko se zelenjava malo popeče, dodamo kvinojo (primerno za malčke).
• Zelenjavna enolončnica z lečo: V primerni posodi prepražimo čebulo, dodamo sol, kumino in paradižnikov sok. Nato znižamo temperaturo in dušimo 5 minut. Dodamo vodo, lečo, paradižnik in papriko. Pustimo, da zavre, nato znižamo temperaturo in dušimo 20 minut. Dodamo koruzo in dušimo še 10 minut, nato dodamo bučke in dušimo še 5 minut (za malčke).

Namazani kruhki in juhe

• Sadna skuta: Skuto in pretlačeno (ali na drobne koščke narezano) banano zmešamo. Zraven ponudimo rženi kruh (za malčke).
• Čičerikin namaz: Čičeriko, ki smo jo prej namočili, skuhamo do mehkega v jušni osnovi. Prihranimo tekočino, v kateri se je kuhala, za primer, če pasta pride preveč gosta. Ko je kuhana, dodamo česen, sol in poper po okusu, olje in kis ter vse s paličnim mešalnikom zmeljemo v gladko pasto. Pasta mora biti mazljiva, ne preredka, ne pregosta. Namažemo na kruh (za malčke).
• Avokadov namaz: Avokado izdolbemo, popopramo, malo solimo in pretlačimo, po želji dodamo malo olja in žličko kakovostnega parmezana. Namažemo na polnozrnat kruh. Na namaz položimo na trakove narezan korenček (za malčke).
• Porova juha: Por narežemo na kolobarčke, krompir pa na majhne koščke. Vse skupaj damo v posodo in zalijemo z vodo. Kuhamo, dokler ni kuhano. Solimo, popopramo in dodamo žlico kisle smetane (za malčke).
• Eksotična juha iz špinače: Na vročem kokosovem olju prepražimo por in čebulo. Dodamo drobno nasekljan česen ter pražimo. Dodamo grobo nasekljane špinačne liste, ki jih pražimo le toliko, da se fino sesedejo. Prilijemo kokosovo mleko in dodamo odcejeno in oprano koruzo ter limonin sok (po okusu). Fino premešamo in počasi kuhamo še par minut. Na koncu začinimo z muškatnim oreščkom in solimo po okusu (za malčke).
• Zelenjavna juha s stročnicami: V posodi prepražimo čebulo, dodamo na koščke narezano zelenjavo (brokoli, bučke, korenček), dodamo čičeriko, ki smo jo prej posebej skuhali, in pretlačimo. Na koncu po juhi potresemo narezane mandlje (za malčke, bodite pozorni na alergene).

Druga raznolika hranila (za starejše dojenčke/malčke)

Dojenček z rastjo postopno lahko začne dobivati koščke hrane (ne zgolj kašice).

• Štruklji: Skuto, jajce, pšenični zdrob in sol zmešamo in vgnetemo v testo. Na prtičku zavijemo v klobaso (povežemo z nitjo) in skuhamo v osoljeni vodi. Ko so štruklji kuhani, jih narežemo.
• Škarpina: File ribe škarpina operemo pod tekočo vodo in osušimo, rahlo jo posolimo in začinimo z mešanico začimb za ribe. Pečemo jo na zmernem ognju na malo oljčnega olja.
• Rukola z jajci: V ponev damo maslo. Ko se razpusti, dodamo na drobno sesekljano rukolo. Pražimo toliko časa, da se zmehča. Med tem razžvrkljamo jajci z mlekom, posolimo, zlijemo čez rukolo in spečemo.
• Presne čokoladne kroglice (za starejše otroke): V mešalniku zelo na drobno sesekljamo enake dele mandljev, lešnikov, suhih sliv, suhih marelic in suhih fig ter 5 žlic kokosove moke. Če je masa presuha, dodamo malo sveže stisnjenega pomarančnega soka. Dodamo še 5 žlic surovega kakava in 3 žlice medu, če se nam zdi masa premalo sladka. Iz mase oblikujemo kroglice, ki jih povaljamo v kokosovi moki. (Upoštevajte alergene in sladkor, primerno za otroke po 1. letu starosti).

Opozorila glede kupljenih sadnih kašic

Kašice za male otroke najdemo na trgovskih policah na posebnem oddelku z otroško hrano. Proizvajalci ponujajo različne gotove kašice za male otroke: zelenjavne in sadne kašice ter mešane kašice, sestavljene iz različnih živil - mesa, zelenjave, žit, mleka in sadja.

Visoka vsebnost sladkorja

Sadne kašice navadno vsebujejo naravno prisoten sadni sladkor, a je tega več kot v materinem mleku, zato niso primerne kot samostojen obrok za dojenčke. Pogled na hranilno tabelo jabolčnih sadnih kašic nam odkrije, da od hranil vsebujejo največ ogljikovih hidratov, malo beljakovin in maščob ter približno 1 g prehranskih vlaknin na 100 g kaše. Večina kašic vsebuje sladkor fruktozo iz jabolk in jabolčnega soka. En izdelek, Lumpi, pa ima dodan tudi sladkor, kar še poveča količino sladkorjev v kašici. Ti v hrani za dojenčke kot dodatek niso dovoljeni v večji količini, kot bi jo dojenček zaužil s primerljivim obrokom materinega mleka. Večini izdelkov bi za vsebnost sladkorja na prehranskem semaforju zasvetila oranžna luč. Sadne kašice vsebujejo kar nekaj sladkorja, v povprečju 10,6 g na 100 g izdelka, in malo maščob ter beljakovin, pomembnih za razvoj dojenčka, zato niso primerne kot samostojna jed. Če bi dojenček, star med 4 in 12 mesecev, pri katerem je dnevni vnos približno 700 kcal, zaužil 100 g enega od ocenjevanih izdelkov, bi v povprečju zaužil približno 60 % varne dnevne količine sladkorja, upoštevajoč priporočilo (SZO) 10 %.

Sestava in aditivi

S seznama sestavin razberemo, da je sestava podobnih izdelkov sadnih jabolčnih kašic lahko zelo različna. Sadje v ocenjevanih sadnih kašicah predstavlja od dobrih 50 do 100 % izdelka. Po zakonodaji so v hrani za male otroke dovoljeni le redki aditivi. Pregledani vzorci jih večinoma niso vsebovali, zato so bili po vsebnosti aditivov ocenjeni zelo dobro.

Velikost porcije in zavajajoče trditve

Proizvajalci ocenjevanih sadnih kašic večinoma ne navajajo velikosti primerne porcije. Navajajo, naj otroku za začetek ponudimo nekaj žličk in porcije postopoma povečujemo. Neto količine ocenjevanih sadnih kašic pa so različne, in sicer od 100 g do 190 g. Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke priporočajo, da naj se pretlačeno sadje oz. sadna kaša dodaja mlečno-žitni ali žitni kaši (popoldanska malica). Popoldanska malica, ki je 200- 250 gramski obrok, naj bi bila tako sestavljena iz sadnega dela (100 g) in žit (100-150 g).

Na sadnih kašicah, ki so jih ocenjevali, je večinoma pisalo, da so namenjene dojenčkom od 4 mesecev starosti dalje, le sadna kašica Lumpi je namenjena dojenčkom od 6. meseca dalje. Navedba, od katere starosti dojenčka se izdelek lahko uporablja, je zakonsko določena in ne sme biti nižja od 4 mesecev. Vendar ta navedba ni navodilo za prehrano dojenčka. Strokovnjaki namreč svetujejo, naj se sadje uvaja po dopolnjenem sedmem mesecu starosti.

Na označbi ocenjevanih sadnih kašic so bile številne trditve in navedbe. Nekatere od njih so po zakonu obvezne (brez glutena), druge pa so prostovoljne. Navajanje trditve brez dodanih sladkorjev na izdelkih, ki jim je dodan zgoščen jabolčni sok, se zdi neprimerno, saj dodatek zgoščenega soka vpliva na vsebnost sladkorjev v končnem proizvodu oziroma jo povečuje. Če je izdelek označen s to trditvijo in obenem vsebuje naravno prisotne sladkorje, mora biti to obvezno navedeno. Neprimerne trditve, da sadna kaša ne vsebuje mleka in mlečnih beljakovin, gostil in konzervansov so za potrošnika do neke mere zavajajoče, saj sadje teh snovi naravno ne vsebuje. Prav tako je zavajajoče navajanje, da izdelek ne vsebuje po zakonu nedovoljenih aditivov, saj jih ne sme vsebovati.

Označevanje in shranjevanje

Ime izdelka je za potrošnika pomembno, saj lahko tako razlikuje med podobnimi izdelki. Zakonodaja zahteva, da mora biti ime izdelka predpisano ali običajno prodajno ime. Kadar tako ime ne obstaja, mora biti ime opisno. Večina ocenjevanih sadnih kašic je imela primerno opisno ime, sadna kašica ali jabolčna kaša. Med zakonsko obvezne oznake spada tudi navedba podjetja ali nosilca živilske dejavnosti v Sloveniji. Pri štirih izdelkih (Nestle, Holle, DM babylove in Natur aktiv baby) niso bili navedeni pogoji shranjevanja ali pogoji uporabe oziroma so bili navedeni pomanjkljivo. Pri tistih izdelkih, pri katerih so bili pogoji shranjevanja navedeni, pa so bile te navedbe pomanjkljive, saj je pisalo le hraniti na sobni temperaturi ali hraniti na hladnem.

Za kašice iz ekološke pridelave veljajo še strožja pravila glede pesticidov. Najvišja dopustna meja vsebnosti ostankov pesticidov v hrani za male otroke je 0,01 mg/kg izdelka. Pri ekoloških živilih je meja vsebnosti ostankov pesticidov meja detekcije, ne glede na to, ali je živilo opredeljeno kot hrana za male otroke ali ne. Tako lahko namesto otroške jabolčne kašice kupite ekološko jabolčno kašo, ki je cenovno bolj ugodna, ali pa jo pripravite sami.

Prehrana matere: Naložba v zdravje otroka

Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere, kot razvijajočega se otroka. Vpliva tudi na odraslo dobo otroka, saj zmanjšuje tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav se strokovno imenuje presnovno programiranje ali presnovni vtis.

Priporočila za nosečnice in doječe matere

• Uravnotežena prehrana: Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke.
• Izbira živil: Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil.
• Velikost obrokov: Priporočamo manjše obroke, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni tekom dneva: zajtrk, kosilo in večerjo ter dva do tri vmesne obroke (dopoldanska in popoldanska malica).
• Energijski vnos: Srednje visoko telesno aktivna nosečnica s prehrano v prvem tromesečju v povprečju dnevno zaužije skupno 2.100 kcal, kar zadošča za pokrivanje osnovnih potreb. V drugem tromesečju potrebuje dodatno še 250 kcal, v tretjem tromesečju pa 500 kcal. Doječa mati (med 25. in 51. letom starosti) naj bi ob srednje visoki telesni aktivnosti s prehrano za pokrivanje osnovnih potreb v povprečju dnevno zaužila 2.100 kcal, za pokrivanje dodatnih potreb za sintezo mleka pa v prvih štirih do šestih mesecih dojenja še dodatnih 500 kcal.
• Odsvetovano hujšanje: Številne matere želijo kmalu po porodu začeti s hujšanjem, kar pa lahko neugodno vpliva na količino materinega mleka in njegovo hranilno vrednost.

tags: #ohrovt #kasica #za #dojencke

• Recept za popolno gobovo juho
• Raziskava o spremembi vloge kruha skozi čas.
• Piščanec na vaši mizi
• Kako pripraviti popolno smetanovo omako
• Vloga soljene vode pri kisanju zelja