Uvod v Spremljevalno Sajenje
Če želimo, da nam vrtnine dobro in kvalitetno uspevajo, moramo najprej določiti, katere vrtnine gredo skupaj in katere ne. Rastline so živa bitja, zato imajo v prenesenem pomenu simpatije in antipatije. Nekatere s svojimi izločki korenin spodbujajo rast drugih ali obratno; mnoge so v sožitju z drugimi boljšega okusa. Kombinacija različnih vrtnin, zelišč in cvetlic pa ustvarja tudi neprijazno okolje za škodljivce.
Spremljevalno sajenje je praksa postavljanja različnih vrst rastlin blizu skupaj na vrtu, ker ena drugi nudijo določene prednosti. Na primer, ena vrsta lahko odvrne škodljivce, ki se hranijo z drugo vrsto, medtem ko lahko ta rastlina izboljša absorpcijo hranil iz tal druge rastline. Za tiste, ki si prizadevamo ustvariti ekološko vzdržen vrt, je ključno upoštevati koncept kolobarjenja in prepoznati, katere kombinacije rastlin so optimalne za doseganje zdravega in rodovitnega vrta. Povedano po domače: kateri so dobri in kateri slabi sosedi.
Ohrovt in Nizki Fižol - Zmagovalna Kombinacija
Kombinacija ohrovta in nizkega fižola je ena izmed izjemno uspešnih praks v mešanih posevkih. Rastline, ki potrebujejo več dušika, kombinirajte s stročnicami. Med krompir, zelje, cvetačo, ohrovt in koruzo lahko posejete nizki stročji fižol, bob ali nizki grah. V domačih vrtovih je nizki fižol vse bolj viden med gredicami zelja, ohrovta, cvetače, brokolija in drugih kapusnic.
Stročnice lahko v sožitju s koristnimi bakterijami ustvarjajo dušik. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij, prisotnih na koreninah, predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo. Nizki fižol in ohrovt si poleg tega dobro razdelita prostor na gredici in se ne ovirata pri rasti, temveč drug drugemu omogočata bolj zdravo rast.
Drugi Koristni Sosedi za Nizki Fižol
Nizek fižol je priporočljiv spremljevalec različne zelenjave in drugih rastlin. Sadite ga lahko tudi ob jagode, solato, rdečo peso in zeleno. Nizki fižol lahko prenese svetlo senco, ki jo dajejo rastline koruze. Rožmarin odvrača škodljivce. Poleg tega poletni šetraj odganja fižolove hrošče ter izboljša okus in splošno rast rastlin fižola. Mešane gredice s šetrajem fižol ščiti pred napadom črnih uši. Tudi rastline krompirja pomagajo odganjati fižolove hrošče iz rastlin fižola.
Gojenje Nizkega Fižola: Od Setve do Obiranja
Spodaj so podrobni napotki za uspešno gojenje nizkega fižola, ki jih lahko integrirate v mešane posevke z ohrovtom in drugimi vrtninami.
Setev in Mesto v Vrtu
Seme fižola pred setvijo čez noč namočite v mlačno vodo, kamilični ali žajbljev čaj. Fižol na vrt sejemo od konca aprila do konca avgusta. S setvijo fižola ne hitite, saj za kalitev potrebuje topla tla. Najbolj zgodaj ga neposredno na grede sejemo konec aprila ali na začetku maja. Vzgojite ali kupite lahko tudi sadike fižola s koreninsko grudo, ki jih posadite na vrt v maju. Nizki stročji fižol je najbolje saditi ob rastline, ki se počasi razvijajo, tako gredice niso prazne, saj jih fižol hitro prekrije.
Med vrstami naj bo 40 cm prostora, v vrsti pa si semena sledijo na 10 cm. Na gredi širine 75 cm imamo dve vrsti, pri 100 cm široki pa tri vrste. Semena v zemljo posejemo okoli 2 cm globoko (v kompost malenkost globlje). Najlažje jih je posejati v 2 cm globoke jarke v celotni dolžini vrste. Jarke obilno zalijemo, semena posejemo, jarke zagrnemo in pohodimo ali potlačimo z grabljami.
Pozeba vzklite rastline uniči, vsaka dodatna toplota pa fižolu zelo koristi. Do kalitve je lahko na gredi vrtna koprena, ki jo takoj po kalitvi odstranimo, da ga ne zavira v rasti. Če pa želimo, da so mlade rastline dlje časa zaščitene (in jim je topleje), kopreno napnemo preko vrtnih lokov. Kot že rečeno, si s kopreno pomagamo zgolj v mesecu maju, in še to bolje preko lokov. Kasnejših setev od konca maja ne pokrivamo s kopreno, saj so temperature že dovolj visoke in ni nevarnosti nočnih pozeb.
Istočasno s sejanjem fižola na gredo lahko nekaj semen posejemo v srednjo sadilno enoto (najbolje v lončke), da vzgojimo rezervne sadike. Z njimi bomo nadomestili morebitna prazna mesta na gredi. Nizki fižol lahko tudi v celoti vzgojimo iz sadik, ki jih negujemo v rastlinjaku ali zaščitenem prostoru na prostem (kjer ostale sadike utrjujemo). Pozorni smo le na nočne temperature pod 4 °C, ko jih prestavimo na toplo ali pa čez noč dogrevamo. Fižol kot sadika je pripravljen že v 14 dneh po setvi. Pri nizkem stročjem fižolu je pogosta praksa večkratnega sejanja za pridelek v presledkih.
Viktorjeva nova noga - proces regeneracije poškodovane okončine pri proteusu iz Postojnske jame
Nega in Varstvo
Na dobro gnojenih vrtovih nizki fižol ne rabi dodatnega gnojenja. Fižola nikoli ne dognojujemo z mineralnim dušikom, ker to fižolu bolj škodi kot koristi. Fižol zalivamo v vročem poletju in to največ dvakrat na teden, takrat naj bo zemlja vlažna vsaj 20 cm globoko. Ob sušnem vremenu zalivamo najmanj enkrat tedensko, da tla v celoti premočimo.
Ko odstranimo kopreno in se tla dobro segrejejo (začetek junija), je čas za poletno zastirko. Pred tem odstranimo morebiten plevel in rahlo okopljemo tla. Zastiramo z listjem ali s slamo. Nizki fižol ne potrebuje opore, vendar kadar bujno rodi, ga podpremo s količki, da se cvetovi in stroki ne dotikajo tal.
Pri fižolu imamo vrsto različnih izzivov s škodljivci. Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah lahko opazimo tudi polže. Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Seme uničijo ali pa so kalčki objedeni, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Hitreje kot seme vzklije, manj možnosti za poškodbe ima, zato ga ne sejemo v prehladna tla in ne pregloboko.
Na listih se lahko pojavijo črne uši. V času vročega poletja in sušnih dni lahko fižolu odpadajo cvetovi. Z zalivanjem situacijo ublažimo, a mora priti do spremembe v ozračju, saj fižolu za rast ustreza visoka zračna vlažnost. Če fižol obiramo v mokrem vremenu, lahko širimo bolezni. V vročem poletju je na fižolu opaziti tudi pršice. Na fižolu pogosto opazimo tudi polže.
Obiranje in Skladiščenje
Stroke nizkega fižola začnemo pobirati v juniju. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti, od velikosti 8 cm naprej. Stročji fižol pobiramo redno in sproti, vse dokler rodi, ker tako cveti še naprej. Ob pobiranju ga ne trgamo, ampak pazljivo odstranjujemo. Da bodo rastline dalj časa nastavljale nove cvetove in s tem tudi plodove, pobiramo stroke, če se le da, na dneve za cvet ali pogojno na dan za plod.
Ko vzgajamo fižol za zrnje, strokov ne trgamo. Nabiramo že mlada zrna, ki so primerna za pobiranje, ko strok veni in se začenja rahlo sušiti. Glavni pridelek je večinoma suho zrnje. Takrat fižol čim dlje pustimo, da se stroki na rastlini osušijo. Ko suhega zrnja ne moremo več prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje.
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Sveže nabrani mladi stroki so najboljši in pričarajo svežino sezonske zelenjave. Na hladnem počakajo teden dni. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce.
Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
Optimizacija Vrta z Mešanimi Posevki
Poudariti velja, da škodljivci slabše vidijo in ne najdejo svoje hrane, torej rastlin, če so te razporejene po vsem vrtu. Kjer v eni vrsti raste samo ena vrtnina, prevladujeta ena barva in vonj, zato takšne zasaditve škodljivci najdejo brez težav. Spoznali boste, da nizek fižol ne potrebuje svoje gredice in ga lahko umestite med različne vrtnine. V primeru ene (zgodnje) setve, ga na gredi kombiniramo s poletno solato, korenjem ali mlado čebulo. Ko zaključi s svojo rastjo (avgusta), lahko sledi setev motovilca.
Domači vrt ni obsežno posestvo velikih hektarjev, kjer se osredotočamo le na eno vrsto rastlin, ampak je prej majhna parcela, ki jo obdelujemo s številnimi raznolikimi vrtninami. Pri izbiri vrtnin ne smemo biti preveč izbirčni, saj si želimo čim večjo raznolikost. Zasadimo številne in zelo raznolike kombinacije, sledimo smernicam dobrih in slabih sosedov. Poleg tega se vedno najde mesto za koristne rastline, med katerimi so zelišča in nekatere cvetlice.