Brstični ohrovt (Brassica oleracea var. gemmifera), imenovan tudi brstičnik ali popčar, spada med kapusnice, ki so del širše družine križnic. Je dvoletnica, ki jo običajno gojimo kot enoletnico in je pogosto predmet polemik med otroki in odraslimi.
Uvod v brstični ohrovt
Brstični ohrovt je rastlina, ki razvije močan koreninski sistem. Njegovi listi so veliki in jajčasto oblikovani, na steblu pa se razvijejo majhne zelju podobne glavice - brstiči. Te majhne, mini zeljnate glave rastejo na steblu, ki doseže v višino približno 80 do 100 cm, odvisno od sorte. Tudi višina celotne rastline se lahko giblje med 30 in 80 cm. Brstiči imajo lahko v premeru več kot 4 cm, njihova velikost pa je odvisna od sorte. Barva brstičev variira od svetlozelene do temnozelene, lahko pa so tudi rdečkasto obarvani.
Brstični ohrovt je v primerjavi z drugo starodavno zelenjavo precej nedavno odkritje. Čeprav so nekatere vrste ohrovta gojili že v starem Rimu, so brstični ohrovt, kot ga poznamo danes, kultivirali Belgijci v 13. stoletju.
Neprecenljive koristi za zdravje
Brstični ohrovt je izjemno bogat z vitamini, minerali, antioksidanti in vlakninami, kar prinaša številne koristi za zdravje:
- Izboljšanje zdravja srca: Brstični ohrovt vsebuje veliko antioksidantov, predvsem vitamina C in K, ki zmanjšujeta vnetja ter ščitita krvne žile.
- Podpora imunskemu sistemu: Zaradi visoke vsebnosti vitamina C brstični ohrovt pomaga okrepiti imunski sistem. Vitamin C je močan antioksidant, ki krepi imunski sistem in sodeluje v številnih telesnih procesih, kot so zaviranje vnetij, pomoč pri celjenju, krepitev kosti in zob, preprečevanje staranja kože, varovanje srca in ožilja ter ohranjanje zdravja oči. Poleg tega poskrbi, da lahko naše telo iz rastlinske hrane absorbira železo.
- Zaščita pred rakom: Brstični ohrovt spada med križnice, ki vsebujejo spojine, kot je sulforafan in veliko glukozinolatov. Znanstveniki so ugotovili, da imajo glukozinolati precejšnje protirakave učinke, saj so raziskave pokazale, da pomagajo preprečevati poškodbe DNK celic, ki običajno povečajo tveganje za razvoj raka. Te spojine lahko pomagajo pri zaščiti pred nekaterimi vrstami raka, predvsem raka na dojkah, prostati in debelem črevesju. Glukozinolati so žveplove spojine, ki brstičnemu ohrovtu, pa tudi drugim križnicam, nudijo naravno zaščito pred škodljivci, saj imajo vonj po žveplu in grenak okus.
- Izboljšanje prebave: Z visoko vsebnostjo vlaknin brstični ohrovt podpira prebavo in pomaga pri rednem odvajanju. Vlaknine spodbujajo prebavo in varujejo črevesje ter vplivajo na počasnejšo absorpcijo sladkorja v kri, kar je še posebej pomembno za diabetike ali posameznike s povišanim tveganjem za nastanek sladkorne bolezni.
- Podpora zdravju kosti: Vitamin K v brstičnem ohrovtu igra ključno vlogo pri zdravju kosti, saj je pomemben za mineralizacijo kosti in sintezo beljakovin, ki pomagajo pri ohranjanju močnih kosti.
S pomočjo brstičnega ohrovta tako na naraven način krepimo telo, skrbimo za presnovo, razstrupljamo kri in varujemo pred rakom.
Bogata hranilna vrednost
Brstični ohrovt je izjemen vir hranil: svež vsebuje približno trikrat več vitamina C kot pomaranče, kuhan ali pečen pa enako količino kot sveže iztisnjen pomarančni sok. Poleg vitamina C in K, ki sta ključna za imuniteto in zdravje kosti, vsebuje tudi karoten, ki ohranja zdrav vid, ter minerale kalij, magnezij in fosfor. Prisotna sta tudi dva vitamina B-kompleksa, B1 in B6. Kljub specifičnemu okusu, ki ga lahko izboljšamo s pravilno pripravo, je brstični ohrovt vir številnih koristnih snovi za naše telo.
Gojenje brstičnega ohrovta
Vzgoja brstičnega ohrovta je podobna vzgoji zelja, vendar zahteva nekaj specifičnih pristopov, zlasti glede zaščite pred škodljivci in oskrbe s hranili.
Setev in presajanje
- Čas setve: Setev brstičnega ohrovta za sadike s koreninsko grudo lahko opravimo že meseca marca, aprila in vse do sredine junija. Na prosto ga sejemo od aprila do sredine junija.
- Pikiranje: Najprej sejemo več semen v vlažen substrat v večjo posodo in jih posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker semena uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Pri pikiranju lahko rastline posadimo globlje, vse do kličnih listov, če so se prej "pretegnile". Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali plastično paličico.
- Čas presajanja: Brstični ohrovt je najbolje presajati v mesecu juniju, na Primorskem pa še kasneje. Tudi prezimne sorte presajamo do sredine julija.
- Prostor in razdalja: Brstični ohrovt zraste v veliko rastlino, zato potrebuje veliko prostora. Razdalja med posameznimi rastlinami naj bo nekoliko večja kot pri glavnatem ohrovtu. Običajno je dovolj, če ga sadimo na razdaljo vsaj 50 cm v vrsti in med vrstami.
- Kolobarjenje: Pred brstičnim ohrovtom na gredi vzgajamo zgodnjo spomladansko zelenjavo. Pomembno je, da ga ne sadimo za spomladanskimi kapusnicami.
- Sosednje rastline: Če brstični ohrovt sadimo dovolj narazen, lahko prazen vmesni prostor izkoristimo za setev stročnic (grah, bob, čičerika, leča, stročji fižol), špinače, blitve, ali pa ga sadimo ob krompir ali v kombinaciji z zeleno.
Potrebe po hranilih in gnojenje
Brstični ohrovt potrebuje veliko hranil, najbolj je zahteven za dušik in kalij, nekoliko manj za fosfor.
- Pred presajanjem: Pognojimo ga s hlevskim gnojem v količini do 60 kg/10 m2, lahko pa uporabimo tudi domač kompost (4 l/m2) ali sodobna organska gnojila.
- Dognojevanje: Z dušičnimi gnojili ga dognojujemo v času intenzivne rasti in pred začetkom oblikovanja brstov. Za dognojevanje s kalijem v jesenskem času uporabimo kalijev nitrat ali kalijev sulfat. Veliko dušika vsebuje tudi koprivna prevrelka, veliko kalija pa gabezova prevrelka. Za dognojevanje lahko zalivamo z gabezovo in koprivno brozgo ter uporabimo organske zastirke.
Nega in zaščita pred škodljivci
- Zalivanje: Brstični ohrovt potrebuje stalno oskrbo z vodo v obdobju po sajenju. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, nato pa postopoma manj, da se rastlina globoko ukorenini. V maju in juniju moramo biti pozorni na redno zalivanje, saj sonce substrat hitro izsuši.
- Zastirka: Tla dodatno zastremo s travnim odkosom ali listjem. Poletna zastirka listja in svežega travnega odkosa mu ustreza.
- Vršičkanje: Če želimo pospešen razvoj brstov, da dozorijo naenkrat, lahko vrhove odščipnemo. V domačem vrtu odstranjevanje listov in vrhov lahko opustimo, saj je pridelek vseeno zagotovljen. Jeseni lahko za pospešitev dozorevanja odščipnemo rastni vršiček. Nekateri rastlino vršičkajo, ko sredinski (glavni, rastni) vršiček sredi zime odstranijo, da s tem pospešijo razvoj in debeljenje brstov. Za vzgojo raznih sort in hibridov se priporoča lomljenje vrhov (na koncu vegetacije) zaradi hitrejšega dobivanja vse večjega števila dozorelih brstičev. Liste potržemo le, če želimo pospešiti dozorevanje brstov, sicer jih rastlina potrebuje za zaščito pred mrazom.
- Opora: Ker je brstični ohrovt večji od listnatega ohrovta in ga lahko sneg ali veter prelomi, je zelo priporočljivo, da mu postavimo oporo, na primer količek.
Škodljivci in zaščita
Med rastjo brstičnega ohrovta se pojavljajo podobni izzivi kot pri ostalih kapusnicah. Več pozornosti moramo posvetiti zaščiti pred škodljivimi insekti.
- Pogosti škodljivci: Najraje korenine mladih sadik brstičnega ohrovta obgloda bramor. Takoj, ko brstični ohrovt požene mlade liste, se pojavijo bolhači, kar je vidno po šivankinih luknjicah na listih. Veliko trojko škodljivcev, ki jim gre v slast brstični ohrovt, zaključuje kapusov belin (Pieris brassicae). Metuljček obožuje vse vrste kapusnic in poleti hitro zaleže rumenkasta jajčeca na spodnjo stran listov sadik. Iz teh jajčec se razvijejo gosenice, ki lahko že v enem dnevu uničijo sadike.
- Preventivna zaščita: Za preganjanje škodljivcev ob brstični ohrovt sadimo ali sejemo kapucinke, kamilico, poprovo meto, žajbelj in koper. Ustreza mu poletna zastirka listja in svežega travnega odkosa.
- Fizična zaščita: Brstični ohrovt lahko zaščitimo s protitočno mrežo ali insektno mrežo, še bolje pa je uporabiti Neem tonic, gnojilo z močjo insekticida, ki bo hkrati poskrbelo za kapusovega belina, bolhače, uši in druge škodljivce. Od sredine maja do konca oktobra je priporočljiva zaščita z insektno mrežo.
- Zimska zaščita: Z novembrom nastopi lepota zimskega vrtnarjenja, ko nizke temperature ustavijo vse živali in morebitne bolezni. Pozimi skorajda nimamo težav s škodljivci. Z listi si lahko postrežejo zgolj lačne srne ali zajci. Če nimamo ograje, preko rastlin napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem.
Pobiranje in shranjevanje
Brstični ohrovt je tipična jesenska in zimska zelenjava, ki ji malo mraza koristi, saj rahla pozeba naredi aromo brstičev še bolj podobno orehom. Pri vseh vrstah zelja (ko so še surove, torej ko še niso kuhane) se namreč pri nizkih temperaturah dvigne vsebnost sladkorja. Razlog za ta pojav je upočasnjena izmenjava kisika in ogljikovega dioksida, s čemer se rastlina varuje pred zamrznitvijo.
- Čas pobiranja: Od julija do novembra brstični ohrovt samo raste in postopoma razvija velike liste, nad katerimi se bodo jeseni začeli pojavljati brsti. Nekaj spodnjih listov lahko pobledi, oveni in odpade. Ko rastlina razvije na otip čvrste, lepo oblikovane brste, začnemo z nabiranjem. To je navadno od novembra pa vse do konca februarja ali še marca naslednje leto. Zaradi zelo dobre odpornosti na zmrzovanje je čas pobiranja brstičnega ohrovta precej daljši kot pri zelju in se podaljšuje v pozno jesen. Če je jesen topla, se lahko brsti predčasno odpirajo in tvorijo morebitno steblo, kar ni zaželeno.
- Način pobiranja: Nabiramo ga postopoma, po steblu od spodaj navzgor. Praviloma so na steblu nižji brsti tudi večji, saj so starejši. V kolikor zamudimo nekaj starejših brstov in so ti večji ter mehkejši na otip, so še vedno užitni. Nabiramo s pomočjo nožka ali pa jih z roko odlomimo v smeri proti tlom, s čimer ne bomo poškodovali rastline. Če smo rastline vršičkali konec jeseni, potem pridelek naberemo naenkrat.
- Shranjevanje: Trgamo sproti, preden se brsti odprejo (a tudi odprti so užitni). V hladilniku jih hranimo neoprane nekaj dni. Tudi pri zmrzovanju dolgo obdrži svoje lastnosti.
Priprava in kulinarični nasveti
Okus brstičnega ohrovta je specifičen, saj nanj močno vpliva temperatura pridelave. Nepravilna vzgoja in prehitro pobiranje sta največkrat vzrok neprijetnega okusa. Če vas odbija neprijeten vonj in grenak okus, ste ga imeli nesrečo, da ste ga pripravili napačno.
- Čiščenje: Brstični ohrovt očistimo tako, da vsakemu brstiču odstranimo zunanje liste in steblo, brstiče operemo in pustimo, da se odcedijo.
- Metode priprave: Uživamo lahko svežega, pogosteje pa kuhanega. Da obdrži čim več od številnih koristnih snovi, ga kuhamo čim manj časa v malo vode ali v sopari. Če brstični ohrovt namreč kuhamo v vodi, zlasti predolgo, postane precej neokusen in izgubi veliko hranilnih snovi. Če pa ga pripravimo pravilno, je lahko odlična specialiteta, saj dobi oreškast okus.
- Dušenje: Zelo okusni so, če jih najprej pokrite dušimo v rahlo osoljeni vodi približno 15 minut, nato pa jih dušimo še nadaljnjih 15 minut v drugem loncu, v katerem smo raztopili malo masla in dodali sol.
- Priprava zamrznjenega brstičnega ohrovta:
- V posodi za kuhanje (2 obroka, približno 300 g): Zamrznjen ohrovt dodajte v 200 ml vrele, rahlo soljene vode in počakajte, da ponovno zavre. Nato pokrijte in kuhajte na srednje močnem ognju približno 12 minut.
- V mikrovalovni pečici (1 obrok, približno 150 g): Zamrznjen ohrovt postavite v ustrezno posodo, dodajte 3 žlice vode, pokrijte in segrevajte približno 5 minut pri moči 600 W. Nato ga pustite še 2 minuti na sobni temperaturi. Čas priprave lahko odstopa glede na tip kuhinjske naprave. Pri večjih količinah podaljšajte čas priprave.
- Začimbe: Pri pripravi jedi iz brstičnega ohrovta se priporočajo muškat in beli poper ali timijan in nastrgan parmezan.
- Surovo uživanje: Brstični ohrovt lahko uživamo tudi surov - nasekljanega na solate ali naribanega.
- Uporaba delov rastline: Uživamo brste, v juhah in omakah pa lahko tudi vršičke rastlin.
Posebne sorte
Obstaja kar nekaj sort vijoličastega brstičnega ohrovta, ki ga boste redko našli v trgovinah. Če želite presenetiti goste, poiščite vijoličasti brstični ohrovt. Gre za hibrid med rdečim zeljem in navadnim brstičnim ohrovtom, ki so ga že v prejšnjem stoletju razvili na Nizozemskem. Pri nas je bolj redek, a vreden nakupa, če ga boste kje našli. Ima namreč še boljši okus kot zeleni, bolj sladek, bolj oreškast in manj »smrdeč«.
Pomembna opozorila
Glede na opisane koristi skoraj ni razloga, zakaj bi se izogibali tem ljubkim kroglicam. Pa vendar pri določenih ljudeh previdnost ne bo odveč:
- Antikoagulanti: Prav zaradi vitamina K z njim ne smejo pretiravati osebe, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, saj lahko nihanje tega vitamina zmoti njihovo delovanje.
- Ščitnica: Brstični ohrovt in druge kapusnice lahko v prevelikih količinah vplivajo tudi na absorpcijo joda v telo, kar je lahko nevarno za posameznike, ki imajo težave s ščitnico. Zato se jim svetuje, da zmanjšajo uživanje tovrstne zelenjave.