Krompir je nepogrešljiva vrtnina in poljščina v naši prehrani. Nekoč je veljal za "hrano ubogih", danes pa je, še posebej doma pridelan, marsikomu prava kulinarična specialiteta. Cilj vsakega pridelovalca je hiter vznik in hitra začetna rast nasada po sajenju, saj se tako lahko izognemo številnim težavam v pridelavi. Za prvi krompir na vrtu običajno sadimo zgodnje sorte.
Izbira sorte in semenskega materiala
V zadnjih letih se izbira sort krompirja močno povečuje. Prizadevajo si vzgojiti sorte, ki so kakovostne, rodovitne in odporne na bolezni. Pri izbiri sorte pri manjših pridelovalcih pomembno vpliva okus krompirja in namen uporabe (ali želimo krompir za pečenje ali kuhanje). Pomembno vlogo pri izbiri sorte ima tudi ponudba v lokalnih trgovinah ter videz gomoljev. Za zgodnji pridelek izberite sorte, ki hitro zorijo.
Priljubljene zgodnje sorte
- Agata: Zelo zgodnja sorta z rumeno kožico in mesom.
- Kifeljčar ali Kresnik: V Sloveniji najbolj poznana in priljubljena sorta krompirja.
- Twister: To sorto poberemo 75 dni po sajenju, kar omogoča hitro sprostitev prostora na vrtu.
- Arrow: Krompir sorte Arrow lahko izkopljemo že po 55 do 60 dneh po sajenju.
- Sodobne sorte so prilagojene različnim klimatskim razmeram in tako uspevajo na Primorskem, v suhem in vročem podnebju (npr. Camelia, Colomba), kakor tudi v notranjosti Slovenije, v hladnejšem, celinskem podnebju.
Pomen kakovostnega semenskega krompirja
Kakor pri vsakršnem pridelovanju zelenjadnic in vrtnin, je tudi pri pridelovanju krompirja zelo pomembno, da si za saditev zagotovimo kakovostno seme. Semenske gomolje kupimo, da se izognemo virozam. Zmotno je mnenje, da je vsak doma pridelan krompir primeren za nadaljnjo saditev, saj npr. bolezni, kot je krompirjeva plesen, pogosto v skladišču sploh ne opazimo in se pojavi šele po saditvi. Pravi semenski krompir mora biti opremljen z deklaracijo, na kateri so navedene vse informacije o sorti, množitvi, pridelovalcu in morebitni tretiranosti.
Priporočljivo je, da se s semenskim krompirjem oskrbite takoj, ko je na voljo v prodajalnah ali na trgu. Pri nakupu ne pretiravajte; predlagamo, da izbirate med manjšimi pakiranji po 3 in 5 kg, ki so debelejše kalibraže (35 do 55 mm). Za sajenje je treba izbrati zdrave, nepoškodovane gomolje, ki tehtajo okoli 50-60 gramov. Semenski gomolji morajo biti enotni po velikosti in obliki, brez deformacij in poškodb. Zaradi nevarnosti širjenja bolezni med semenskimi gomolji odsvetujemo rezanje gomoljev.
Priprava tal in kolobarjenje
Za uspešno rast krompir potrebuje rahla, zračna in globoko obdelana tla. Najprimernejša je rahla, prepustna, peščeno-humusna in peščeno-ilovnata prst z drobljivo strukturo ter bogata z mineralnimi in organskimi snovmi. Krompirju ne ustrezajo težka, razmočena tla z visoko podtalnico. Optimalen pH se giblje med 5 in 6,5.
Obdelava tal
Obdelavo tal pričnemo s poletno-jesenskim oranjem ali prelopatavanjem. Če je mogoče, jo preorjemo do globine 20 centimetrov in spodnjo plast zrahljamo še 12 centimetrov globoko, pri čemer na dnu brazde ne sme nastati neprepustna plast. Največkrat že v tem koraku v tla vnesemo ustrezno količino gnoja. Za organsko gnojenje krompirja najpogosteje uporabljamo gnoj, ki vsebuje vse makro- (fosfor, dušik in kalij) ter mikroelemente (mangan, baker, cink in podobno). Pozitivne lastnosti organskega gnojenja z gnojem se kažejo v povečanju humusne komponente tal in hitrejšem segrevanju tal zgodaj spomladi.
Pomen kolobarjenja
Kolobarjenje je eden od osnovnih principov pridelave krompirja. S pravilnim kolobarjenjem lahko preprečimo ali zmanjšamo možnost za škodljivce ter povečamo kakovost pridelka. Zaradi fitohigienskih razlogov se izogibamo večletnemu sajenju na isto mesto - predvsem zaradi zaščite pred rumeno krompirjevo ogorčico. Na isto mesto lahko rastlino posadimo približno po treh letih. Krompirja ne sadite tam, kjer so prejšnje leto rasli paradižniki ali jajčevci, saj so sorodniki in imajo podobne bolezni ter škodljivce.
Nakaljevanje in sajenje
Skrb za dober pridelek se začne že z nakaljevanjem gomoljev. Nakaljujemo predvsem zgodnje sorte, s čemer dosežemo, da krompir vzklije tudi dva tedna prej kot sicer. Priporočljivo je tudi nakaljevanje nekaterih zelo poznih sort in sort, ki imajo počasno začetno rast. Z nakaljevanjem lahko dolžino vegetacije še skrajšamo in spodbujamo tvorbo večjega števila gomoljev.
Postopek nakaljevanja
Nakaljevanjem začnemo 3-4 tedne pred predvidenim sajenjem. Krompir stresemo iz vreč in ga damo v čim bolj svetel prostor. Optimalna temperatura za kalitev je od 12 do 15 °C. Pri teh temperaturah nakaljevanje traja dalj časa, vendar vzkali več očes in na vrtu ali njivi zato požene več stebel. Nakaljevanje pri nižjih temperaturah (8-10 °C) priporočamo za tiste zgodnejše sorte, ki oblikujejo manjše število debelejših gomoljev. Ostale zgodnje sorte običajno nakaljujemo pri višjih temperaturah (med 15 in 20 °C). Visoka temperatura zmanjša pridelek, vendar kratkotrajno povišanje temperature do 20 °C na začetku kalitve in nato znižanje temperature poveča pridelek.
Gomolji naj bodo nasuti v zaboje v eni plasti, saj se bodo le tako na njih razvili kratki (do 2 cm dolgi) in močni poganjki temno zelene ali vijoličaste barve (odvisno od sorte). Gomolje z dolgimi, raztegnjenimi, svetlimi ali belimi poganjki (cimo) za saditev niso primerni. V takem primeru je najbolje, da cimo potrgamo in gomolje damo v ponovno nakalitev. Seveda bo takšen krompir slabše obrodil, saj je bila hrana, nakopičena v gomoljih, porabljena za poganjke, ki jih potem odstranimo.
How To Plant Potatoes That Have Sprouted
Termini in globina sajenja
Za pridelavo zgodnjega krompirja poskušamo gomolje spomladi posaditi čim bolj zgodaj. Pri odločitvi o ustreznosti termina za sajenje je odločilen podatek temperatura tal. Praviloma krompirja ne sadimo v tla, če niso ogreta na vsaj 8 do 10 °C. Minimalna temperatura tal za sajenje mora biti 6-8 °C, optimalna za rast gomoljev pa je nekje med 17 in 20 °C. Optimalen čas za sajenje zgodnjega krompirja v Sloveniji je od sredine marca do začetka aprila, ko se tla ogrejejo na vsaj 7 °C.
Če sadimo v ne dovolj ogreta tla, bodo posajeni gomolji v hladnih tleh izgubili energijo za vznik in propadli. V hladnejšem podnebju običajno sadimo krompir od sredine do pozne pomladi, vendar je to odvisno tudi od same sorte. Sadimo do junija, vendar poskrbimo za vlago in zastiranje.
Načini in razdalje sajenja
- Sajenje v posodo: Vsi neučakani lahko krompir zelo hitro sadimo v posodo. Tako je pridelek najbolj zgoden, saj ga pobiramo po dveh mesecih in pol. S sajenjem v tem primeru začnemo že v začetku marca. V posodo z volumnom 20 litrov sadimo 2 gomolja zgodnjih sort krompirja.
- Sajenje na vrtu: Krompir sadimo, ko se zemlja primerno osuši in segreje vsaj na 8 °C. Na vrtu ga sadimo torej praviloma konec marca in v začetku aprila, če sadimo v nižinskih področjih Slovenije. Zelo zgodnje sorte krompirja so lahko posajene tudi pri kakšno stopinjo nižji temperaturi.
- Medvrstna razdalja: V domačih vrtovih krompir pogosto sadimo pregosto. Priporočena medvrstna razdalja je 65 do 70 cm, da je na voljo dovolj zemlje za kasnejše osipavanje. Med rastlinami v vrsti sadimo gomolje 30 do 35 cm narazen, kar pomeni od tri do največ štiri gomolje na dolžinski meter. Zgodnje in zelo zgodnje sorte krompirja sadimo bolj skupaj in potrebujemo več semenskega krompirja.
- Globina sajenja: Semenski krompir posadimo v brazdo, globoko okoli 15 centimetrov. Pripravimo sadilni jarek, ki je pri kompostni zastirki plitek, globok le 10 cm. Nakaljene gomolje v vrsti položimo na razdalji 30 cm in pazimo, da ne poškodujemo nakaljenih poganjkov, ki jih obrnemo navzgor. Gomolje na gredi zagrnemo le 2 do 3 cm na debelo in gredo takoj pokrijemo s kopreno. Pri plitki saditvi nakaljenih gomoljev v kompostno zastirko krompir odžene hitro.
- Francoski način sajenja: Pri tem načinu ni treba pripravljati tal za sajenje z oranjem. Gomolje krompirja položimo na tla in jih zastremo s 30 cm plastjo slame. Pred zastiranjem pognojimo tla z organskim gnojilom v obliki pelet. Po sajenju ni potrebe po osipavanju ali okopavanju. Debel sloj slame zaustavi rast plevelov. Gomolji so ob spravilu brez zemlje, lepega videza, zdravi in kakovostni.
Nega med rastjo
Pravilna nega med rastjo je ključna za zdrav in obilen pridelek zgodnjega krompirja.
Zalivanje in gnojenje
Mladi krompir potrebuje enakomerno vlažna tla. V sušnem obdobju je priporočljivo dodatno namakanje. V posodah ga redno zalivamo, da se ne presuši. Najbolj zalivamo v času intenzivne rasti in debelitve gomoljev, še posebej veliko vode potrebuje v poletnem času. Za vsebnost koristnih snovi je pomemben način pridelave. Uporabite organska gnojila z večjo vsebnostjo kalija in fosforja za spodbujanje razvoja gomoljev, še zlasti, če so tla revna s kalijem. V sadilne jarke dodamo tudi gnojilo z večjim odmerkom kalija pred sajenjem gomoljev.
Zaščita pred plevelom in osipavanje
Krompir med rastjo redno okopavamo in odstranjujemo plevel. Po sajenju spremljajte pojav in širjenje plevelov v posevku. Plevele pri pridelavi krompirja v domačih vrtovih običajno uravnavamo z redno pletvijo, okopavanjem in osipanjem. Ko rastline dosežejo 15-20 cm višine, jih osipajte z zemljo do polovice stebla. Najkasneje v sredini maja, ko odstranimo vrtno kopreno, ga dodatno osipamo. S tem zaščitimo gomolje pred izpostavljenostjo svetlobi, da ne pozelenijo, saj zeleni postanejo zaradi razvoja klorofila. Krompirja na vrtu brez prekopavanja ne osipamo z zemljo, temveč gredo in s tem zelen nadzemni del krompirja zastremo z 20 do 30 cm debelo zastirko iz slame, listja ali osušenega travnega odkosa.
Zaščita pred mrazom in škodljivci
Nadzemni del rastline je občutljiv na pozebo, vendar se brez težav obraste, če rahlo pomrzne. Pred spomladansko pozebo ga obvezno zaščitimo s prekrivanjem s kopreno. Zgodnje sorte krompirja so večinoma primerne za neposredno prekrivanje z vlakninastimi prekrivkami. Posevke prekrijemo takoj po sajenju. Za prekrivanje uporabimo vlakninaste ali koprenaste prekrivke, s katerimi ustvarimo ugodnejšo mikroklimo in omogočimo hiter vznik nakaljenih gomoljev. Med rastjo zgodaj pomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti.
Krompir lahko napadejo ličinke koloradskega hrošča, ki se prehranjujejo z listi in tako zmanjšujejo pridelek. Ob manjših napadih ličinke pobiramo ročno. Prizadene ga lahko tudi krompirjeva plesen Phytophthora infestans. Tam, kjer imamo težave s strunami (ličinke hroščev pokalic, Elateridae), v času sajenja krompirja uporabimo bodisi insekticid, ki vsebuje entomopatogeno glivo Beauveria bassiana (dovoljena tudi v ekološki pridelavi), ali različne izboljševalce tal, ki imajo vpliv tudi na talne škodljivce. Ključna so predvsem v globino rahla in drenažna tla, ki jih dosežemo z zastiranjem in neprekopavanjem, kar prispeva k zdravi rastlini in manj škodljivcem.
Spravilo in skladiščenje
Prvi mladi krompir pobiramo od konca maja ter vse do začetka julija. To počnemo postopoma, kolikor ga potrebujemo za pripravo jedi. Mladi krompir je pripravljen za pobiranje približno 10-12 tednov po sajenju, ko rastline začnejo cveteti. Mladi krompir ima tanko kožico in ni primeren za dolgotrajno shranjevanje. Najbolje je, da od strani odgrnemo zastirko in z roko v (rahli) kompostni zastirki poiščemo primerno velike gomolje. Od ene rastline vzamemo en ali dva krompirja in se tako pomikamo od rastline do rastline po celi gredi. Ker ne odstranimo cime in rastlini pustimo druge manj razvite gomolje, bo krompir rastel še naprej. Načeloma lahko pobiramo gomolje, ki so veliki kot žogica za golf, užitni so pa tudi manjši. Zadnje pobiramo, ko zeleni deli krompirja porumenijo in se poležejo.
Ker tal ne prekopavamo, tudi pri pobiranju pridelka skrbimo za čim manj motenj v strukturi tal. Najprej s celotne grede odstranimo debelo poletno zastirko, s katero smo krompir osipali. Nato primemo vsako krompirjevo cimo posebej in jo izpulimo skupaj z gomolji. Nekaj gomoljev še ostane v tleh in ker smo ga sadili plitko, jih tudi zelo hitro najdemo in tal ne prekopavamo. Najprimernejša temperatura za daljše skladiščenje krompirja je okrog 6 °C.
How To Plant Potatoes That Have Sprouted
Prehranska vrednost in uporaba
V povprečju so surovi gomolji sestavljeni iz 75 odstotkov vode, 18 odstotkov škroba, 2 odstotkov beljakovin, 1,5 odstotka sladkorja in manjše vsebnosti nekaterih drugih snovi. Je odličen vir kompleksnih ogljikovih hidratov - škroba, vitaminov C in B, ne vsebuje holesterola in soli, po drugi strani pa je poln mineralov, kot so kalij, magnezij in železo. Za vsebnost koristnih snovi je pomemben način pridelave. Vsebuje tudi veliko vitaminov in mineralov, ki jih vsaj delno ohranimo pri pečenem in skuhanem neolupljenem krompirju. Z izjemo gomolja je rastlina strupena, ker vsebuje alkaloid solanin.
Posebnosti pridelave zgodnjega krompirja
- Hitra sprostitev prostora: Zgodnje sorte sadimo predvsem zato, ker se tako hitro sprosti prostor na vrtu za setev in sajenje novih vrtnin. Po spravilu zgodnjega krompirja se na vrtu hitro sprosti prostor za setev in sajenje radiča, endivije, črne redkve in ostalih vrtnin. Za zgodnjim krompirjem lahko sadite tudi brstični ohrovt, glavnati ohrovt, listnati ohrovt in zelje.
- Manj težav s škodljivci: Pri zgodnjem krompirju običajno nimamo težav z boleznimi in škodljivci, ki bolj napadejo poznejše sorte.
- Nihanje temperature: Krompirju ustreza stalna temperatura brez velikih nihanj tako v rastni sezoni kot tudi v času zimskega mirovanja gomoljev v skladišču. Optimalna temperatura za rast gomoljev je nekje med 17 in 20 °C. Pri višjih temperaturah od optimalne se tvorba gomoljev in pridelek zmanjšata, pri temperaturi nad 30 °C pa se rast gomoljev popolnoma ustavi. Steblo in listi pri temperaturi od -1 do -2 °C zmrznejo.
- Potreba po soncu: Za okrepitev vrhnje rasti, ki bo podpirala močne korenine, posadite krompir na polnem soncu. Rastlina lahko prenese delno senco, vendar gomolje pod zemljo hrani bujna vrhnja rast. Več sonca torej, tem bolje - vsaj od šest do osem ur na dan. Medtem ko zelenje potrebuje veliko neposredne svetlobe, je gomolje treba zaščititi pred soncem, če niso dobro zakopani pod zemljo.