Glazura ali posteklina je tanka steklasta plast, ki pokriva keramične izdelke, da poveča njihovo odpornost in neprepustnost za vodo ter doseže lepši videz. Že v zgodovini so glazure igrale ključno vlogo pri estetski in funkcionalni izboljšavi keramike. Primeri segajo v 8. stoletje, kot je tribarvna glazirana posoda iz obdobja Nara, ter steklenice iz Irana iz 16. stoletja, kjer so se uporabljale temperaturno združljive barvne svinčene glazure, nanašane neposredno na predmet in žgane.
Sestava in Vrste Glazur
Sestava glazur je raznolika in se prilagaja vrsti keramičnega izdelka ter želenemu končnemu videzu. Trde izdelke iz porcelana potopimo po prvem žganju (900 °C) v vodno suspenzijo silikata, apnenca, kremena in kaolinita ter jih na koncu pečemo pri 1400 do 1500 °C. Glinene posode in pečnice (ploščice za peči) pred žganjem prevlečemo z mešanico gline in svinčevega stekla. Z dodajanjem kovinskih oksidov pa dobimo barvno glazuro. Predmeti iz grobega kamna, kot so kanalizacijske cevi, dobijo solno glazuro (natrijev in aluminijev silikat) v vroči peči z dodatkom soli.
Keramični Pigmenti in Barve
Keramične pigmente razumemo kot kemične snovi, namenjene barvanju grobih in finih keramičnih izdelkov, lahko pa se jih uporablja tudi za emajl in steklo. Glavna razlika med keramičnimi pigmenti in pigmenti za lake in barve je v njihovi uporabi: keramični pigmenti se ne uporabljajo za barvanje končnih izdelkov, temveč med proizvodnjo keramike in podobnih materialov, zato so pri žganju in žarjenju (običajno v temperaturnem območju od 500 do 1400 °C) podvrženi dolgotrajni toplotni obdelavi. Zato so keramični pigmenti izjemno stabilni pri visokih temperaturah, kar je značilnost le nekaterih anorganskih spojin.
Keramični pigmenti se uporabljajo kot sestavine keramičnih barv, ki poleg pigmentov vsebujejo tudi sredstva za znižanje tališča in tako imenovane glazurne frite. Po svoji kemični sestavi niso vedno natančno določeni, a običajno gre za mešanice kovinskih oksidov, najpogosteje železa, mangana, kroma, kobalta in niklja, lahko pa vsebujejo tudi druge okside. Strukturno so običajno zgrajeni kot spineli. Poleg kovinskih oksidov strukture spinela se kot keramični pigmenti uporabljajo tudi nekatere primerne nebarvane spojine, kot sta cirkonijev silikat in cirkonijev oksid, v katere so v kristalno mrežo vključeni ioni nekaterih kovin, najpogosteje vanadij. S to namestitvijo se doseže obarvanost, znani tovrstni keramični pigmenti pa so na primer cirkonijevo-vanadijev modri in rumeni pigmenti ter cirkonijevo-železno roza in drugi.
Keramične barve se večinoma uporabljajo za barvanje gradbene keramike, predvsem za stenske ploščice, talne ploščice in sanitarije. Obstajajo različne barve:
- Za glazuro (overglaze barve)
- Za barvanje površine keramike pred posteklitvijo (underglaze barve)
- Za barvanje mase
Podglazurne barve so narejene iz keramičnega barvitelja (silikatov, aluminatov, kromitov, feritev) in veziva.
Postopek Glaziranja
Nanašanje barv in glazur je ključen korak v procesu izdelave keramike. Barve nanašamo s čopičem, pršilom - airbrushem, gobico in grafičnimi tehnikami. Pri slikanju s podglazurnimi barvami je pomembno, da si na paleto pripravimo manjšo količino različnih odtenkov barv. Paziti je treba na čistočo čopiča in barve. Barve se lahko mešajo, vendar jih zmešajte na paleti posebej, ne na vzorcu na krožniku. Barva ne sme biti nanesena preveč na debelo, saj se bo luščila, če pa je preveč razredčena, daje videz akvarela.
Po oblikovanju se ploščica suši približno teden dni, nato gre prvič v peč na tako imenovano biskvitno žganje. Ko se ohladi, jo poglaziramo in žgemo še drugič v glazurnem žganju. Možno je tudi tretje žganje za dodajanje posebnih učinkov s plemenitimi kovinami ali lustri. Krožnik se mora nato še glazirati s prozorno glazuro in žgati pri visoki temperaturi. Barve na krožniku so pred žganjem nekoliko mat, a po žganju in glaziranju dobijo želeni sijaj.
Glazure v Sodobni Keramiki: Primer Žige Tomca
Žiga Tomc, slovenski ustvarjalec keramičnih ploščic TZtiles, poudarja pomen glazur in njihovo vlogo pri ustvarjanju unikatnih izdelkov. Uporablja tako imenovano kamenino različnih barv, najpogosteje pa belo. Kamenina se žge pri višjih temperaturah kot običajna glina - lončevina, kar jo naredi trdnejšo in z nižjo poroznostjo. Pri tem je pomembno, da je glazura vodoneprepustna. Poleg kamenine uporablja tudi bel porcelan, ki je po žganju lep in eleganten.
Tomc glazure ponavadi izdeluje sam iz surovih materialov, občasno pa tudi kupi že vnaprej pripravljene, saj izdelava lastnih glazur terja veliko časa in testiranja na vzorcih. Nabor barv in odtenkov glazur je neizčrpen, saj obstaja možnost praktično vseh barv, ki enotno pokrijejo ploščico, do metalik in drugih posebnih učinkov. Ploščice imajo lahko sijaj, mat ali satenasto glazuro. S čopičem lahko nanje riše vzorce ali piše. V peči, ki jo uporablja, je mogoče z ustreznim ohlajevalnim ciklom določene glazure stimulirati tudi tako, da se jim na površini naravno začnejo tvoriti prelepi kristali. Prav tako lahko uporabi glazuro, ki na površini namenoma tvori mikro razpoke, priljubljene pri rustikalnem slogu opreme.
Unikatne ploščice, ki nastajajo v Tomčevi delavnici, so pestre. Poleg klasičnih enobarvnih ravnih so tudi ravne z vtisnjenimi reliefnimi oblikami, ukrivljene, ploščice z dodanimi ročaji, poličkami, držali. Z ukrivljenimi ploščicami, izdelanimi iz mehke mokre gline, ki se suši v trdno obliko na posebnih stojalih, ponuja možnost neprekinjenega prehajanja med različnimi ravninami. To omogoča tudi zanimive prehode med barvami, kot je bil primer kopalnice, kjer so ploščice prehajale s stene na tla postopoma iz ene barve v drugo.
Žiga Tomc uporabo keramike v interierju vidi kot velik dekorativni potencial. Namesto industrijske keramike, ki pokriva ravne površine, se je usmeril v kreativno uporabo materiala z dodajanjem estetskih umetniških elementov v interier ter bogato rabo oblik in vzorcev. Njegove keramične ploščice imajo lahko tudi drugačno vlogo kot le stenska ali talna obloga - izdeluje dekorativne uokvirjene mozaike in leseno pohištvo z dodanimi ploščicami. Zanima ga tudi bel porcelan in njegova prosojnost, kar odpira možnosti za stene, obložene s ploščicami iz prosojnega porcelana, ki dopuščajo prehajanje svetlobe iz ozadja.
Polaganje keramičnih ploščic in talnih oblog
tags: #obliv #keramicnih #izdelkov