Regulativni Okvir za Perutninarstvo: Od Pogojev Reje do Kakovosti Mesa

Pravilniki in predpisi v slovenskem perutninarstvu določajo celovit regulativni okvir, ki zajema pogoje reje, klasifikacijo mesa, standarde kakovosti ter postopke predelave in označevanja perutninskih izdelkov. Namen teh določb je zagotoviti visoke standarde kakovosti in varnosti živil ter transparentnost za potrošnike.

Uvod v Pravilnik o Kakovosti Perutninskega Mesa

Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu so določeni specifični kriteriji in zahteve za perutninsko meso. Ti predpisi urejajo pomembne aspekte, kot so cena za enoto mase, vrsta in način obdelave, klasifikacija v razrede ter obvezno označevanje trupov in kosov perutninskega mesa. Označevanje mora biti skladno z 8. in 9. členom določenega pravilnika, kar zagotavlja sledljivost in informiranost o proizvodu.

Specifični Normativi za Rejo

Čeprav se večina predpisov nanaša na kakovost in predelavo mesa, obstajajo tudi specifični normativi, ki določajo minimalne pogoje za rejo živali. Ti normativi so ključni za zagotavljanje dobrobiti živali in kakovosti končnega proizvoda.

Prostorski Standardi

Eden izmed ključnih normativov za rejo perutnine je določitev minimalne bivalne površine za posamezno žival. Za piščance ali pegatke je predpisanih najmanj 1 m² na žival, kar zagotavlja ustrezne pogoje za rast in razvoj v perutninski farmi.

shema optimalne postavitve in opreme v piščančji farmi z vidika prostorskih standardov

Klasifikacija in Kakovost Perutninskega Mesa

Pravilnik natančno opredeljuje različne vrste perutnine, kose mesa ter drobovino, kar omogoča standardizirano trgovanje in informiranje potrošnikov.

Opredelitev Kosov Perutninskega Mesa

  • Mlade gosi: Gosi, katerih vrh prsnice je upogljiv, kar pomeni, da še ni okostenel.
  • Bedra: Sestavljata jih stegno (zgornje bedro) in krača (spodnje bedro). Dobimo ju z rezom, ki se začne med stegnom in poteka v smeri medeničnega sklepa. V predelu acetabuluma se prereže konsistentno tkivo stegnenične oziroma medenične kosti. Stegnenični oziroma medenični kosti (črevnica in sramna kost) ne smeta biti poškodovani več kot 5 mm od črte prereza, ki se konča za sramno kostjo.
  • Krača: Golenica in piščal skupaj z nanju vezano mišičnino.
  • Peruti: Tvorijo jih nadlahtnica, koželjnica in podlahtnica skupaj z nanjo vezano mišičnino. Konico peruti z zapestnimi kostmi se lahko pusti ali pa odstrani. Zgornji del peruti se dobi z laktnim rezom, ki poteka v predelu sklepnih površin predramenskih kosti, laktnih kosti in koželjnice (ulna in radius).
  • File: Celotne ali polovica izkoščenih prsi brez prsnice in reber.
  • File s prsno kostjo: File brez kože s ključnico ter s hrustančnim delom prsnice.

Kosi perutninskega mesa so lahko z ali brez kože in z ali brez kosti, odvisno od specifikacije.

Drobovina in Posebni Izdelki

Perutnina, od katere pridobivamo povečana jetra (npr. jetra gosi ali rac pasme Cairina muschata ali C.m. x Anas platyrhynchos, ki so bile krmljene na način, da so jim jetra hipertrofirala), mora biti popolnoma izkrvavljena.

Za drobovino se štejejo srce, vrat, mišični želodec, jetra ter drugi deli, ki jih tržišče sprejme za užitne. Drobovina se po evisceraciji pri klasično obdelanih trupih ponovno vstavi v trup. Jetra morajo biti brez žolčnika, mišični želodec pa brez notranje roževinaste membrane. Srce je lahko brez ali z osrčnikom.

Kakovostni Razredi in Dovoljene Napake

Perutninsko meso se razvršča po kakovostnih razredih, pri čemer morajo trupi izpolnjevati določene kriterije:

  • Meso mora biti dobro izoblikovano, mesnato, prsa dobro razvita, široka, globoka in mesnata; bedra morajo biti mesnata.
  • Pri piščancih, mladih racah in purah so prsa, hrbet in zgornji del beder prekriti s tanko plastjo maščobe. Pri petelinih, kokoših, racah in mladih goseh se dopušča debelejša plast maščobe.
  • Na prsih, nogah, repnem delu, sklepih in konicah peruti je lahko prisotno manjše število ostankov peresc, tulcev in laskov.
  • Nekaj poškodb, zmečkanin in razbarvanj je dovoljenih, pod pogojem, da so majhna, nemoteča in da niso na prsih ali nogah.

Pri pregledu vzorca perutninskega mesa, ki je razvrščeno v razred A, je dovoljeno določeno skupno število napak. Pri prsnem fileju se za dovoljeno napako šteje, kadar vsebuje do 2% hrustanca glede na celotno maso. Skupno število napak vključuje tudi napake, določene v pravilniku. Posebni stolpci in preglednice v pravilniku določajo dopustne napake za trupe, razvrščene po starosti, za mastna jetra in za trupe ter kose perutninskega mesa, razvrščene v skladu z določili pravilnika.

Označevanje in Sledljivost

Jasno označevanje in sledljivost sta ključnega pomena za informiranje potrošnikov in zagotavljanje skladnosti s predpisi.

Označevanje in Posebni Načini Reje

Označba starosti perutnine ob klanju oziroma trajanje krmljenja je dovoljena samo, kadar se perutnina redi na enega od posebnih načinov in če starost perutnine ob klanju presega mejo, določeno v prilogi pravilnika.

Klavnice, ki želijo označevati posebne načine krmljenja in reje perutnine, morajo biti registrirane za klanje perutnine iz posebnega načina reje pri Uradu za potrjevanje kakovosti kmetijskih pridelkov in živil. Prav tako morajo voditi ločen register za posamezne načine reje, da se zagotovi sledljivost in nadzor.

Nadzor nad Vsebnostjo Vode v Perutninskem Mesu

Vsebnost vode v perutninskem mesu je pomemben parameter kakovosti, zato so predpisani strogi postopki nadzora.

Postopki Preverjanja Vsrkavanja Vode

Perutninski trupi med hlajenjem vsrkajo določen odstotek vode, čemur se tehnično ni mogoče povsem izogniti. Postopek rednega preverjanja vsrkavanja vode se opravi vsake 4 delovne ure. Rezultati analize se hranijo najmanj eno leto, kar omogoča retrospektivni nadzor. Vzorec zamrznjenega predpakiranega perutninskega mesa ne sme v nobenem primeru presegati dvakratne vrednosti dovoljene negativne napake.

Zamrznjeno in globoko zamrznjeno predpakirano perutninsko meso se lahko označi v skladu z določili pravilnika. Če se pri rednem postopku preverjanja vsrkavanja vode v klavnici ali pri preverjanju vsebnosti vode ugotovi večje vsrkavanje, kot je določeno v prilogah, so predpisani nadaljnji ukrepi.

infografika procesa preverjanja vsrkanja vode v perutnini

Inšpekcijski Nadzor in Ukrepi

Kadar inšpektor ugotovi nepravilnosti pri preverjanju vsrkavanja vode med hlajenjem ter vsebnostjo vode za hitro zamrznjeno in globoko zamrznjeno perutninsko meso, poveča število svojih pregledov. To traja, dokler iz treh zaporednih pregledov različnih dnevnih serij v roku največ štirih tednov rezultati ne pokažejo manjše vsebnosti vode, kot je določena s predpisom. Pregledi se izvajajo tudi v valilnicah, in sicer najmanj enkrat letno za določene načine reje.

Če rezultati analize, ki jo je opravil inšpektor, pokažejo večjo vsebnost vode od predpisane, lahko klavnica zahteva ponovno analizo. To analizo opravijo organizacije, ki jih določi minister, pristojen za prehrano, skladno z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Če tudi rezultati ponovne analize pokažejo večjo vsebnost vode od predpisane s pravilnikom, mora klavnica takšne trupe označiti z označbo “Večja vsebnost vode“. Označba mora biti neizbrisna, vidna in jasno čitljiva.

Metodologija Testiranja in Nadzora

Za zagotavljanje skladnosti z določenimi standardi so vzpostavljene specifične metodologije testiranja, zlasti pri zamrznjenem mesu.

Preverjanje Vsebnosti Vode v Zamrznjenem Mesu

Pri zamrznjenih in globoko zamrznjenih piščancih se za preverjanje vsebnosti vode naključno odvzame 20 trupov. Pred tehtanjem je potrebno odstraniti površinsko vodo in led. Vsak trup se stehta in vzame iz embalaže. Postopek vključuje tudi preverjanje, ali se je med predelavo vsrkala odvečna voda.

Pri pripravi vzorcev je pomembno, da je vrečka obrnjena proti spodnjemu zaprtemu delu in da se odstrani čim več zraka, da kopel ne more vdreti v vrečko. Vzorec se nato pripravi pri temperaturi +42 °C ali -2 °C in se po potrebi segreje, da doseže temperaturo 4 °C. Nastalo vodo med odmrznitvijo se posuši s papirnatimi brisačami.

Ne priporoča se nobena posebna vrsta sekljalnika za homogeniziranega perutninskega trupa. Za ugotavljanje vsebnosti dušika se uporablja metoda v skladu z ISO 937. Trupi se znova stehtajo ob masi, zabeleženi pri prvem tehtanju, da se natančno določi sprememba mase.

Prehodne in Končne Določbe

Pravilnik določa tudi prehodna obdobja in način prenehanja veljavnosti prejšnjih predpisov. Z dnem uveljavitve novega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o kakovosti mesa perutnine (Uradni list SFRJ, št. 1/81, 37/88 in 51/88 ter Uradni list RS, št.). Izdelki, označeni v skladu s prejšnjim pravilnikom, so lahko v prometu do določenega datuma. Pravne in fizične osebe, ki proizvajajo oziroma dajejo v promet perutninsko meso, so morale svojo dejavnost uskladiti v skladu z novim pravilnikom najkasneje do predpisanega datuma.

tags: #normativ #za #opremo #v #piscancji #farmi