Želite uživati v sveži solati kar ves čas, ne da bi morali vsakič znova sejati? To zveni kot sanje vsakega vrtnarja in ljubitelja solate. A tak trik prazaprav obstaja. Gre za pristop “odreži in pridi ponovno”, pri katerem solato režete pravilno, da se sama obnavlja. Ta poletna metoda vam prihrani delo, čas in denar.
Metoda temelji na tem, da režemo samo zunanje liste, ohranimo pa notranjo srčno rozeto ter ne poškodujemo stebla. Tako iz nje vzklijejo vedno novi listi. S tem načinom lahko solato režete večkrat in skoraj ves čas pobirate svežo letino. Ključ je v izboru sort, ki se hitro obnavljajo.
Solata 'Hrastov list': Opis in značilnosti
Solata 'Hrastov list' (sorti Kyrio in Pleasance sta dober primer) je izjemno priljubljena in uravnotežena solata, katere listi spominjajo na ameriški hrast in po katerem je sorta tudi dobila ime. Listi so krhki, atraktivne zelene barve in zelo okusni. To solato sadimo skozi celo leto, saj je odporna na različne vremenske pogoje in zelo redko gre v cvet. Spada med solatnice, tvori rozete s temno zelenimi ozkimi ali širokimi krhkimi listi.
Gojenje solate: Od setve do presajanja
Priprava sadik: Korak za korakom
Pri vzgoji solate je še vedno precej razširjena neposredna gosta setev na prosto, za katero sledi pobiranje mladih listov, redčenje ali presajanje posameznih solat s puljenimi sadikami. Njena prednost je v preprostosti, še posebej, ko imamo semen solate v izobilju. Najboljša nadgradnja je vsaj ta, da sejemo v vrste, torej v prej pripravljene jarke.
Če smo redni z vzgojo ostalih sadik, tudi sadike solate vzgajamo v istem času in združimo vrtna opravila. Na ta način spomladi pridobimo kar nekaj tednov zgodnejši pridelek spomladanske solate. Tehnično postopek vzgoje sadik solate poteka enako kot pri cvetači, zelju in kolerabici, le da hitreje doseže »zrelo fazo« sadik in jih tudi prej presajamo na prosto.
S setvijo začnemo v sredini februarja. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar ustreza tudi ostalim rastlinam, ki jih kalimo istočasno. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.
Ko so lepo razviti klični listi (v roku 5 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki ustreza večini rastlin, ki jih v tem času vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 0 °C. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je solata v tej rastni fazi že užitna.
Sadike redno zalivamo vsak drugi dan kot vse ostale, ki jih vzgajamo istočasno. Kasnejše setve, ki jih opravljamo v presledkih, prav tako sejemo gosto v večjo posodo in kasneje pikiramo. A je kasnejša nega sadik lažja, saj zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Ker je rastlina ves čas zunaj, ni potrebno utrjevanje kot pri zgodnjih sadikah. Zadnjo setev za vzgojo solate na prostem opravimo v sredini avgusta, ko na gredo sejemo motovilec, špinačo in rukolo. Izbiramo sorte, ki tudi prezimijo, da bomo solato nabirali še pozimi.
Idealni pogoji za rast
- Tip zemlje: Solatam ugajajo vsi tipi zemlje, najraje pa imajo srednje težko, globoko, svežo, rodovitno in propustno zemljo.
- Sajenje: Presajanje sadik na prosto poteka od sredine marca do sredine septembra. V rastlinjaku lahko začnemo že v januarju, na prostem pa marca. Ko imajo sadike oblikovanih vsaj 4 do 6 listov, so dovolj velike, da jih presadimo. Sajenje se izvaja v oblačnih dneh, najbolje zvečer, v razdalji od 35 do 45 cm med sadikami. Sadike posadimo na razdalji 20 cm v cikcak vzorcu. Ta (gosta) sadilna razdalja je primerna za rozetaste sorte, medtem ko glavnate tudi uspejo na taki razdalji, če nekatere glave poberemo pred njihovo končno velikostjo, da imajo ostale dovolj prostora. Imejmo v mislih, da vrtnarji vedno nabiramo pridelek »malo po malo«, medtem ko pridelovalci vzgajajo glavnato solato do končne tehnične zrelosti in poberejo pridelek naenkrat. V tem primeru jim namenimo več prostora, in sicer jih presadimo na vsakih 30 cm v cikcak vzorcu, kot radič in endivijo. Pripravimo sadilne luknje, ki jih zalijemo, v primeru suhega vremena pa izdatno zalijemo celo površino grede. Pri presajanju sadik v poletnih mesecih se ravnamo tudi po vremenu in presajamo pred dežjem ali takoj po njem.
- Zmanjšanje šoka pri presajanju: Uporabimo lahko tudi tehniko, ki zmanjša šok presajanja v vročih dneh. Zunanje večje liste obtrgamo in pustimo zgolj dva najmlajša lista, iz katerih bo rastlina rastla. Koreninski sistem bo lažje zagotovil vlago manjši količini listov, preden se sadika popolnoma ukorenini.
- Namakalni režim: Sadilno mesto je najbolje zaliti pred sajenjem. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Solatni listi vsebujejo 95 % vode, zato si lahko predstavljamo, da vode za solate ni nikoli preveč. Več kot bomo zalivali, hitrejša bo rast in več bo pridelka. Lahko jo zalivamo vsak dan, v praksi pa je vseeno dovolj, da izdatno zalijemo enkrat tedensko, še posebej, če ni dežja. V vročih mesecih zalivamo bolj poredko, vendar obilno. Zaliti je potrebno do globine zemlje 15 cm, le tako zagotovimo, da solata ne uhaja v cvet.
- Gnojenje: Solate praviloma ni potrebno gnojiti.
Zgodnja solata nam služi kot predposevek, kamor bomo v mesecu maju sadili izrazito poletne plodovke. Kasneje pa smo pri presajanju sadik solat zelo kreativni in jih vključimo na isto gredo z ostalimi (manjšimi) rastlinami. Rastlin, pri katerih nabiramo sveže liste, ne zastiramo z listjem, s slamo, s travnim odkosom ali katero koli drugo nepredelano zastirko, saj liste umažemo. Tudi glavnate sorte umažemo z neužitnimi tujki. Veliko bolje je, da presajamo sadike solat v kompostno zastirko, ki ravno tako ščiti tla. Pri solati se držimo sadilne razdalje za presajanje, da rastlina s svojimi listi zastira tla.
Nega in varstvo pred škodljivci
Solata ni zahtevna za vzgojo in navadno z njo nimamo večjih težav, vsaj kar se bolezni tiče. Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno.
- Polži: Sveže liste solate imajo zelo radi polži. Zato je pomembno, da redno odstranjujemo odmrle liste in pazimo, da na gredah nimamo nepredelanega organskega materiala, ki jih še dodatno privablja.
- Glivične okužbe: Predvsem v jesenskem času ter pri vzgoji v rastlinjaku so problematične glivične okužbe, kot so siva plesen, bela gniloba solate in črna gniloba solate.
Obiranje solate 'Hrastov list' in drugih rezivk
Z dobrim načrtovanjem večkratnih setev solata na vrtu uspeva večino leta. Na prostem jo pobiramo od aprila do novembra ali še dlje. Rozetaste sorte nabiramo postopno. Glede načina obiranja imajo tudi imena - berivkam ročno oberemo zunanje liste, rezivke pa režemo z nožem. Pri obeh solatah je najboljša tehnika sprotno ročno obiranje najstarejših spodnjih listov. S tem tudi čistimo stebla solate, da listi ne ostajajo na tleh ter propadajo, srčika rastline pa ostaja cela, da listi nemoteno rastejo naprej.
S tem načinom lahko solato režete večkrat in skoraj ves čas pobirate svežo letino. Jolanda Kramar, novinarka in publicistka, je na balkonu posejala mešano listnato solato in radič v korita. Prve liste je porezala že konec maja, naslednje sredi junija, nato še ena konec junija, ter enako julija in avgusta - skupno kar petkrat brez ponovnega sejanja.
Pri glavnatih sortah moramo počakati na oblikovanje glavice, ki jo odrežemo z nožem, in to je edini pridelek. Če med rastjo odtrgamo kak list, seveda ne bo nič narobe. Solate ne skladiščimo, najboljša je sveže pobrana, saj le tako okusimo njeno svežino. Namen doma vzgojene solate ni, da čaka v hladilniku, temveč da jo svežo naberemo in pripravimo. Kadar liste nabiramo za uporabo dan ali dva kasneje, jo hranimo v hladilniku.
Priljubljene sorte solate in druge berivke/rezivke
Za metodo "odreži in pridi ponovno" so še posebej primerne solate berivke oz. rezivke, ki se hitro obnavljajo. Poleg sorte 'Hrastov list' so to:
- Solata 'Hrastov list' Kyrio: Zeleni hrastov list, zelo okusna, trgamo zunanje liste, sredina raste naprej. Odporna na različne vremenske pogoje, redko gre v cvet.
- Solata 'Hrastov list' Pleasance: Izjemno priljubljena, z debelejšimi, krhkimi in zelo okusnimi listi. Primerna za sprotno obtrgovanje.
- Canasta: Ena izmed najbolj trpežnih solat, dobro prenaša močno sonce in zelo redko gre v cvet. Razredčena se lepo vije v glavice.
- Susybel: Solata z odprto rozeto, predelujemo jo skozi celo leto in redko kdaj gre v cvet.
- Lollo rosa: Tudi rdeč hrastov list. Zelo trpežna na različne vremenske pogoje, sadimo jo skozi vse leto.
- Novappia in Nansen: Zelo okusni puterici.
- Kyrio in Genetile: Uspevata tudi v rastlinjaku.
- Kreša in Rukola: Hitro rastoči listnati solati.