Nizek fižol je vsestranska rastlina iz družine metuljnic, ki izvira iz Južne Amerike in predstavlja pomemben del tradicionalne slovenske kulture vrtnarjenja. Zaradi svoje kompaktne rasti (zraste do 0,5 m) ne potrebuje opore in je primeren za gojenje na različnih površinah, vključno z gredami, koriti in posodami.
Priprava in setev
Za kalitev fižol potrebuje topla tla (vsaj 8 °C). Najzgodnejša neposredna setev na grede poteka konec aprila ali na začetku maja.
Postopek setve
- Globina in razmik: Semena posejemo približno 2 cm globoko (v kompost malenkost globlje) v jarke. V vrsti naj bodo semena narazen 10 cm, med vrstami pa 40 cm prostora.
- Gostota: Na gredi širine 75 cm imamo dve vrsti, pri 100 cm široki pa tri vrste.
- Priprava tal: Jarke pred setvijo obilno zalijemo, semena posejemo, zagrnemo in tla potlačimo.
Pred setvijo lahko seme razkužimo z namakanjem v mlačni vodi, kamiličnem ali žajbljevem čaju. Za neprekinjeno oskrbo s pridelkom fižol sejemo v 14-dnevnih presledkih do konca avgusta (zrnatega do začetka avgusta).
Nega in oskrba
Fižol je rastlina, ki ceni toploto. V času kalitve lahko uporabimo vrtno kopreno, ki jo takoj po vzniku odstranimo, da ne zavira rasti. Kasnejših setev od konca maja praviloma ne pokrivamo več.
Zalivanje in gnojenje
- Zalivanje: V vročem poletju zalivamo enkrat do dvakrat tedensko, da tla premočimo do globine 20 cm. Pazimo, da ne zmočimo listov in cvetov, saj to lahko vodi v bolezni.
- Gnojenje: Nizkega fižola nikoli ne gnojimo s hlevskim gnojem ali mineralnim dušikom. Rastline imajo na koreninah simbiotske bakterije, ki vežejo dušik iz zraka. Po potrebi dodamo le organsko peletirano gnojilo ali magnezij.
Kombiniranje z drugimi vrtninami
Nizek fižol je idealen za mešane zasaditve, saj hitro prekrije gredice. Odličen je v družbi zelja, ohrovta, cvetače, brokolija, solate, rdeče pese in zelene. Šetraj v njegovi bližini pomaga pri zaščiti pred črnimi ušmi.
| Dobri sosedje | Slabi sosedje |
|---|---|
| Koruza, bučnice, solata, kapusnice | Grah, bob, česen, čebula, por |
Bolezni in škodljivci
Pri gojenju se lahko srečamo z različnimi izzivi:
- Škodljivci: Bramor, polži, fižolova koreninska muha in črne listne uši.
- Bolezni: Mastna fižolova pegavost, fižolova rja, bela in bakterijska plesen.
Hitrejša kalitev in ustrezna temperatura tal zmanjšujeta možnost poškodb mladih rastlin. V času vročine lahko fižolu odpadajo cvetovi, kar ublažimo z rednim namakanjem.
Obiranje in shranjevanje
Stroke začnemo pobirati v juniju, ko so mladi in sveži (od 8 cm naprej). Redno obiranje spodbuja rastlino k cvetenju in večjemu pridelku.
Priprava na shranjevanje
- Stročji fižol: Na hladnem zdrži do en teden, viške pa lahko vložimo v kis.
- Zrna: Mlada zrna zamrznemo. Zrela in suha zrna shranimo v steklene posode.
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo, korenine pa pustimo v tleh, saj so bogat vir dušika za naslednje posevke.