Čeprav specifične informacije o nekdanjem vojaškem kruhu s kiselkastim okusom niso podrobno opisane v predloženem gradivu, obstajajo omembe drugih vojaških pripravkov in splošno o pomenu okusa, ki lahko razsvetlijo to temo. Razumevanje zaznavanja okusa je ključno za ocenjevanje hrane, še posebej v zahtevnih razmerah.
Zaznavanje okusa in kemosenzorne motnje
Kemosenzorne motnje najpogosteje razvrstimo kot agevzijo (popolna izguba okusa), hipogevzija (oslabljen občutek za okus), disgevzija (popačenje normalnega okusa), anozmija (popolna izguba voha), hipozmija (oslabljen občutek za voh) in disozmijo (popačenje normalnega voha). Te motnje lahko vplivajo na zaznavanje okusa, vključno s kiselkastim, kar je pomembno pri uživanju katere koli hrane, tudi vojaških obrokov.
Kiselkast okus v zgodovinskih in vojaških kontekstih
Kis v vojaških omembah
Zgodovina beleži primere, ko je bil kis (stari izraz jesih) uporabljen v vojaškem kontekstu. V spisih iz preteklosti najdemo, da je "Nekdo vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí." Ta omemba, čeprav neposredno ne povezana s kruhom, poudarja prisotnost in uporabo kislosti, verjetno za osvežitev ali kot del provizije, celo v izjemno težkih razmerah. Povezuje tako vojaške potrebe kot kislkasta živila.
Borovnice: Naravni vir s kiselkastim okusom in vojaška uporaba
Borovnice so še en primer naravnega živila, ki združuje kiselkast okus in zgodovinsko vojaško uporabo. Iz literature lahko razberemo, da so v času med drugo svetovno vojno vojaški piloti uživali pripravke iz borovnic, saj naj bi le ti imeli pozitivne učinke na ostrino vida, izboljšali nočni vid in sposobnost prilagajanja na spremembe svetlobe. Njihov kiselkast okus je bil verjetno tudi dobrodošel dodatek k prehrani. Zaradi kiselkastega okusa se borovničeva omaka odlično poda h govedini, divjačini in jagnjetini, kar kaže na vsestranskost in priljubljenost tega okusa.
Živeti od obrokov v drugi svetovni vojni | 2. svetovna vojna: Bil sem tam
Splošno o borovnicah (Vaccinium myrtillus L.)
Borovnice (Vaccinium myrtillus L.), ki jih imenujemo tudi evropske borovnice, so pomembne samonikle rastline naših gozdov. Sodijo v družino vresovk, z borovnicami pa so poseljeni svetli gozdovi severne Evrope, Azije, najdemo jih na Grenlandiji in v Severni Ameriki. Pri nas rastejo skoraj povsod, le da so plodovi na ugodnejših rastiščih debelejši in imajo značilen siv poprh. Najbolje uspevajo v vlažnih iglastih gozdovih in zakisanih listnatih gozdovih, povsod, kjer tla niso apnenčasta in so dobro osončena.
Značilnosti in rastišča borovnic
Borovnica zraste v manjši, do pol metra visok polgrm z zelenimi vejicami, ki se spomladi olistajo z nežnimi svetlo zelenimi lističi. Listi so manjši, jajčaste oblike, cvetovi so manj opazni, zelenkasto do rdečkasto obarvani, drobni, veliki le nekaj milimetrov. Cveti od aprila do avgusta, odvisno od nadmorske višine, konec junija pa nas na niže ležečih predelih že razveselijo prvi zreli plodovi.
Različne vrste in cenjeni beli mutanti
V naših gozdovih najdemo različne borovnice. Tiste, ki uspevajo na sončnih humusnih rastiščih, imajo velike sladke plodove s sivim poprhom. Te so bile od nekdaj najbolj cenjene. V senčnih legah rastejo grmički, ki obrodijo drobne črne svetlikajoče se plodove, ti veljajo za manj kakovostne. Včasih so rekli, da je te opazila kača in jih niso nabirali.
V naših gozdovih rastejo tudi mutanti modre gozdne borovnice, ki imajo to zanimivo lastnost, da so bele barve. Ti grmi so izredno redki in so že od nekdaj veljali za nekaj posebnega, zato so bili tudi izredno cenjeni. Bodite pozorni, ko se sprehajate po naših gozdovih, ker so plodovi svetlo zeleno belkaste barve, boste morda pomislili, da še niso dozoreli ali pa jih niti ne boste opazili. Do nedavno nazaj so tako imenovane albino borovnice našli le v posameznih gozdovih na Finskem. V primerjavi s klasično modro gozdno borovnico so bele borovnice izrazito slajšega okusa, plodovi pa so malo manjši.
Hranilna vrednost in zdravilni učinki borovnic
Že res, da so bele slajše, imajo pa modre borovnice zato več tako imenovanih rastlinskih sekundarnih metabolitov. To so na primer modra barvila iz skupine antocianinov, flavonoli, flavanoli in hidroksicimetne kisline, ki skupaj z vitamini krepijo na naš imunski sistem. Vsebujejo veliko železa, kalija in kalcija ter drugih pomembnih mineralnih snovi. Med vitamini prevladujejo vitamini B-kompleksa, vitamin C, A in E. Dobro je vedeti, da vsebnost vitaminov po obiranju počasi pada, zato priporočam, da borovnice, bele ali modre uživate kar se da sveže. Najbolje, da se na malico odpravite kar do bližnjega gozda, na tak način boste poskrbeli za fizično kondicijo, okrepili imunski sistem, ob prijetni družbi pa poskrbeli tudi za svoje duševno zdravje.
Že naše babice so poznale številne zdravilne lastnosti borovnic. Borovnice zdravijo vnetna stanja ter večajo splošno odpornost organizma. Prav tako povečajo prekrvavitev očesne mrežnice, zato je znano, da uživanje borovnic izboljša ostrino vida. A nikar ne pretiravajmo z borovnicami, saj tudi tukaj velja, da je meja med zdravilnostjo in strupenostjo zelo tanka. Ob prebavnih motnjah oziroma driski, se priporoča pitje čaja iz posušenih borovnic. Pripravek pripravimo tako, da 1 do 2 žlički posušenih plodov prelijemo s hladno vodo in kuhamo približno 10 minut. Vroče precedimo in spijemo do petkrat dnevno. Pazimo, da se borovnic sploh otroci ne najedo preveč, saj lahko povzročijo težave z zaprtjem.
Nabiranje in priprava borovnic
Mnogo je zapisov o tem, kako so včasih trgovali z gozdnimi borovnicami. Ponekod so gozdna pobočja, kjer so rasle borovnice vsakih nekaj let pokosili, s tem so grmičke pomladili in na njih obirali debelejše plodove. Zaradi množičnega nabiranja borovnic pred drugo svetovno vojno so posamezniki morali pridobiti dovoljenje gozdne uprave za nabiranje v državnih gozdovih. Zanimivo je, kako so si ljudje pripravili domača orodja za nabiranje borovnic ter tudi posode za nabiranje, imenovali so jih »nabiralčki«. Otroci so si iz štirih kostanjevih listov, povezanih z borovimi iglicami, spletli »škrnicelj«, ki je držal četrt litra. In ko so bili prsti vse črni od borovnic ter se črne barve nikakor niso mogli znebiti, so si pomagali z vžigalicami, ki so imele včasih žveplene glavice. Če si prižgal vžigalico in držal roko nad plamenom, je črnina takoj izginila.
Žal se zadnja leta vse pogosteje opaža nekulturno nabiranje večjih količin gozdnih borovnic za prodajo. Gneča predvsem v pokljuških in pohorskih gozdovih je pretekla leta pustila za seboj pravo opustošenje zaradi grobega obiranja z grabljicami. Na tak način iz grmičkov osmukamo ne le modre borovnice ampak tudi tiste nedozorele z listjem vred in poškodujemo rastline.
Borovnice v hladilniku nekaj dni ohranijo svežino, za ozimnico pa predlagam, da jih zmrznemo ali posušimo. Z zamrzovanjem bomo ohranili večino zdravju koristnih snovi. Iz njih lahko pripravimo tudi marmelado, kompot in sirup. Če nam jih slučajno kakšna pest ostane ali so letošnje leto res bogato obrodile, jih posladkajmo, prestavimo na sonce in tako pripravimo osnovo za borovničev liker. Odlično se obnesejo v osvežilnih sadnih napitkih, sladicah, v palačinkah, iz njih pripravimo sladoled in razna peciva.
Živeti od obrokov v drugi svetovni vojni | 2. svetovna vojna: Bil sem tam
Borovničevi listi in njihova uporaba
Kaj pa borovničevi listi? V pretekosti so z čajem iz borovničevih listov zdravili sladkorno bolezen, saj vplivajo na koncentracijo glukoze v krvi. Danes zasledimo, da farmacevti odsvetujejo dolgotrajno uživanje listov zaradi učinkovine hidrokinon, ki lahko pri dolgotrajnem uživanju poškoduje jetra.
Čeprav je cena borovnic bistveno nižja od dragocenih modrih safirjev, je njihova vrednost za nas in naše zdravje neprecenljiva. In pozimi, ko se naveličani sivine odpravimo na sprehod v gozd, naberimo zelene vejice borovnic ter jih prinesimo na toplo.
tags: #nekdanji #vojaski #kruh #kiselkastega #okusa