Muškatni orešček, oziroma bolj ustrezno muškatni oreh (Myristica fragrans), je seme zimzelenega drevesa muškatovca, ki zraste do 20 metrov visoko. Nekoč se je bil silovit boj za trgovino s cvetjem in plodovi muškatnega drevesa, danes pa njegov smolnat, sladek okus najdemo predvsem v prazničnem pecivu. Muškatni orešček je skupaj s klinčki pisal zgodovino človeškega pohlepa, vojn, prevar in svetovne trgovine. Njuna redkost je vse od srednjega veka naprej iz iskanja teh dveh začimb naredila pravi lov za zakladom.

Rastlina in njeni plodovi
Muškatovec letno obrodi med 1500 in 2000 plodov, ki so veliki kot breskve. Vsak plod vsebuje seme - muškatni orešček, ki ga obdaja oranžno rdeč ovoj, imenovan muškatni cvet. Plod se več tednov suši, nato pa se muškatni orešček odstrani iz semenskega ovoja in uporabi kot začimba. Čeprav se semenski ovoj imenuje muškatni cvet, pravzaprav ni cvet.
Domorodno rastišče muškatovca je bilo na otokih arhipelaga Banda v vzhodni Indoneziji, danes pa na teh otokih ni več divjih muškatovcev. Poleg Indonezije danes uspeva tudi v Maleziji, na Karibih in na jugu Indije. Peško obdaja tanka lupina, katere se drži rdeče obarvani semenski ovoj. Omenjeni sadeži so rumeno-rdeči, med katerimi nastopa še škrlatno rdeč cvet. Ko se posuši, postane jantarjevo rumen in trd.
Zgodovina in širjenje
Z otočja Maluku v Indoneziji so pomorščaki srednjega veka v Evropo prinesli muškatni orešček, ki so ga ljudje kmalu začeli visoko ceniti in so ga v šatuljicah s strgali celo nosili s seboj. Ko so Portugalci v 16. stoletju odkrili indonezijske otoke Banda, niso izdali, kje so našli muškatni orešček. Sto let pozneje so jih pregnali Nizozemci in si tako za kar nekaj časa prisvojili monopol nad začimbo. Golobi, ki so spremljali ladje, pa so semena drevesa ponesli na sosednje otoke in začimba se je razširila.
Muškatni orešček je ob odkritju predstavljal poželenje in vonj bogastva. Ker so muškatovce vse do sredine 19. stoletja gojili samo na majhnih indonezijskih otokih Banda, je imel dolgo časa izredno visoko ceno in so mu pravili celo »Zlato Vzhodne Indije«. Visoka cena je skozi zgodovino spodbudila številne goljufije. V ameriški zvezni državi Connecticut (ki se je je celo prijel vzdevek »Nutmegger«) so v preteklosti prebrisani trgovci iz navadnega lesa rezljali male kroglice, ki so jih prodajali pod pretvezo, da gre za muškatne oreščke.
Muškatni orešček kot začimba v kulinariki
Nemogoče si je predstavljati evropsko in azijsko kuhinjo brez toplega, smolnatega in sladkega okusa muškatnega oreščka. Kot začimba se uporabljajo tako semena (muškatni orešček) kot tudi semenski ovoj (muškatni cvet). Muškatni orešček je skupaj s cimetom, zvezdnim janežem in klinčki znan kot praznična začimba. Ima fini aromatični vonj in nekoliko pekoč, močno pikanten, topel okus, že njegov markantni vonj je zelo eteričen in ostro pikanten. Aroma muškatnega oreščka je rahlo trpka in malce grenka.
Muškatni cvet se tradicionalno uporablja za sladke jedi, saj ima prefinjen poprast okus s slajšim cimetovim pridihom in je bolj sladkast ter osvežujoč. Nastrgan muškatni orešček ima močnejši vonj kot muškatni cvet. Muškatni orešček je odličen za dodajanje okusa slanim jedem in mlečnim izdelkom.
Uporaba v jedeh
Muškatni orešček se uporablja večinoma v kolačih, pecivu in drugih slaščicah. Lahko tudi bogati okuse pire krompirja, ragujev, klobas, pa tudi različnih sredozemskih, indijskih in arabskih zelenjavno-mesnih jedi. Celó klasična bešamelna omaka potrebuje ščepec zdrobljenega muškatnega oreščka. Z njim začinjamo tudi cvetačo, brstični ohrovt in špinačo, krepke jedi iz skute, polento in testenine. Odličen je v vseh kremnih juhah, z jajci, lepo pa zaokroži tudi perutninske in divjačinske jedi ter jedi iz morskih sadežev.
Muškatni orešček je vsestransko uporabna začimba in je postal nepogrešljiv v evropski kuhinji. Je pomembna sestavina v nekaterih jedeh s krompirjem in zelenjavnih jedeh. Prav tako lahko z njim začinimo mleto meso, teletino in piščančji ragu, kotlete jagnjetine in še veliko več. Uporabljamo ga ne samo v pikantnih, temveč tudi v sladkih jedeh, saj pogosto ne manjka v tortah, piškotih, kompotih ali punču in likerjih. Ena izmed začimb, ki najbolj prija v hladnejšem delu leta, je zagotovo muškatni orešček, saj ima bogat oreškast okus, ki še tako pusto jed spremeni v kremasto senzacijo, kot da ste ji dodali maslo.
Muškatni orešček se odlično ujame s kardamomom, poprom, ingverjem, klinčki in cimetom - pravzaprav se dobro ujame praktično z vsemi začimbami. V sladkih jedeh ga lahko kombiniramo s cimetom, ingverjem, pimentom, klinčki in kardamomom.
Nasveti za uporabo in shranjevanje
Vedno ga nastrgamo neposredno pred uporabo, saj hitro izgubi svojo aromo. Najbolje je, da ga nastrgamo kar na gotovo jed. Muškatnega oreščka ne dodajajte mesu in ribam, preden jih ocvrete, saj začimba pri visokih temperaturah hitro postane grenka.
Na prodaj so zmleti in celi oreščki. Bolje se je odločiti za slednje, saj jih nastrgamo sproti po potrebi in tako dalj časa ohranijo svežino ter aromo. Prileže se k različnim jedem, od mesnih do zelenjavnih, k juham in sladicam. Ker zmlet hitro izgubi okus, ga je najbolje nastrgati svežega med pripravo jedi. Tako celega kot zmletega pa hranimo v tesno zaprti posodi, na hladnem, suhem in zaščiteno pred svetlobo.

Zdravilne lastnosti in tradicionalna uporaba
Muškatni orešček je danes tudi uradno priznan kot zdravilo, saj ima protivnetne in analgetske lastnosti, poleg tega pa je tudi močan antioksidant. Znanstveniki s kitajske univerze Nanchang menijo, da ima muškatni orešček takšen učinek zaradi antioksidantov, imenovanih lignani, ki jih vsebuje. Lignane najdemo tudi v polnozrnatih izdelkih, drugih oreščkih, sezamu in stročnicah.
V tradicionalni kitajski medicini se muškatni orešček uporablja že vsaj 1500 let. Priporočajo ga, kadar imajo ljudje prebavne težave, pomagal naj bi tudi pri artritisu in zobobolu. Arabska medicina ga uvršča med začimbe, ki delujejo toplo in suho, zato ga uporabljajo pri težavah, ki so posledica presežka vlage in mraza - predvsem pri krepitvi ledvic, zastoju limfe in pri bruhanju. V staroindijski medicini je bil znan kot zdravilo pri mrzlici, srčnih boleznih, tuberkulozi in astmi. Pomaga tudi pri preutrujenosti, čisti kri, uravnava krvni pritisk, krepi koncentracijo in odganja melanholijo.
Učinki na telo in eterično olje
Znanstveniki so ugotovili, da muškatni orešček ugodno vpliva na jetra in pomaga preprečevati zamaščenost jeter. Med vladavino kraljice Elizabete I. so verjeli, da muškatni orešček odganja kugo, kar bi lahko bila posledica antimikrobnega delovanja njegovih eteričnih olj. Muškatni orešček tudi redči kri ter znižuje trigliceride in holesterol. Znan je še po svojem močnem antimikrobnem delovanju. Indijci ga uporabljajo tudi za osvežitev daha, saj v ustih sproža antibakterijsko delovanje in ščiti zobe.
Eterično olje muškatnega oreščka se uporablja predvsem za krepitev telesa. V obliki mazila ga najpogosteje uporabljajo za lajšanje revmatskih obolenj, pri prehladih ter pri hemoroidih. Dokazano zavira bruhanje, krepi vranico, želodec, debelo črevo in trebušni predel pri ženskah. Muškatni orešček je nepogrešljiv tudi pri ljudeh, ki jih pogosto mučijo bolečine v mišicah in sklepih.
Priporočamo vam, da si priskrbite kakovostno eterično olje muškatnega oreščka. Nekaj kapljic eteričnega olja zmešajte s poljubnim rastlinskim oljem, ki ga uporabljate za mazila (na primer kokosovim, mandljevim ali oljčnim), ter ga dobro vtrite v težavne predele. Bolečine bodo hitro popustile. Postopek ponavljajte 14 dni.
Najboljša 3 naravna eterična olja za bolečine v mišicah, mišične krče, tendinitis in bolečine v sklepih
Pomembno: Toksičnost in varna uporaba
Muškatni orešček vsebuje eterično olje, ki vsebuje nekatere snovi, ki so lahko v večjih količinah strupene. Muškatni orehi vsebujejo tudi nekaj psihoaktivnih snovi. Količine muškatnega oreščka, ki se jih uporablja v kulinariki, niso nevarne in toksične. Za človeka bi bilo nevarno, če bi zaužil cel orešček ali več oreščkov, medtem ko ščepec ni nevaren in nima stranskih učinkov.
Ob uživanju večjih količin, do 20 gramov zmletega oreška, pa lahko nastanejo psihoaktivni in halucinogeni učinki. Kot takšnega so ga od nekdaj uporabljali v raznih predelih jugovzhodne Azije. V staroindijskih spisih pa so ga poimenovali opojni plod. Včasih so spoznali tudi njegove delirične lastnosti, ki so se pojavile pri ljudeh, ki so ga uživali preveč, opisovali so ga kot začimbo, ki povzroči glavobol in ima hipnotično moč.
Zastrupitve z muškatnim oreščkom so bile zelo pogoste med ženskami v 19. stoletju. Muškatni orešček v zmernih količinah, kot jih uporabljamo v kulinariki, ni škodljiv, tako ga lahko uživajo tudi nosečnice, se pa ljudem odsvetuje vse, kar je več od enega do dveh gramov te začimbe dnevno. Zastrupitev z muškatnim oreščkom lahko traja več dni in je še posebno nevarna pri otrocih, v primeru hišnih ljubljenčkov pa je lahko smrtonosna, če jih izpostavimo količini, sicer varni za človeka.
Zdaj, ko veste, v kakšnih količinah je zdrav in varen za uporabo, si ga privoščite brez slabe vesti. Muškatni orešček je tudi več stoletij, odkar so se zanj navdušili Evropejci, še vedno vreden, da ga dodate na svoj jedilnik, saj brez njega določene jedi (pire krompir, sladice in celo ragu) in pijače (jajčni liker in kuhano vino) preprosto ne bi bile to, kar so.

