Jajca so v Sloveniji pogosto, priljubljeno in zdravo živilo, ki predstavlja pomemben del prehranske verige, tako kot samostojna jed kot sestavina za piškote, testenine, omake in juhe. Čeprav je Slovenija pri jajcih skoraj 95-odstotno samooskrbna, področje perutninarstva v zadnjih letih zaznamujejo številne spremembe, predvsem zaradi prizadevanj za izboljšanje dobrobiti živali.
Načini reje kokoši nesnic
V Sloveniji poznamo več načinov reje, ki se med seboj razlikujejo po standardih zaščite živali in razpoložljivem prostoru:
- Baterijska reja: Kokoši živijo v obogatenih kletkah, kjer ima ena kokoš na voljo vsaj 750 cm². Na kvadratnem metru je lahko do 13 kokoši.
- Hlevska (talna) reja: Kokoši so v notranjih prostorih, na kvadratni meter pride do devet kokoši (1.111 cm² na kokoš).
- Prosta reja: Kokoši imajo poleg hlevskega prostora na voljo še vsaj 40.000 cm² zunanjega izpusta.
- Ekološka reja: Poleg gibanja na prostem (vsaj 4 m² na kokoš) morajo biti kokoši hranjene z ekološko krmo brez pesticidov, antibiotikov ali umetnih barvil.
Po podatkih UVHVVR je v Sloveniji 135 gospodarstev z 227 hlevi. Večina kokoši, kar 79 odstotkov, je v hlevski reji, 14,5 odstotka v baterijski, 4 odstotke v prosti in 2,5 odstotka v ekološki reji.
Vloga največjih proizvajalcev in trgovcev
Slovenski trg jajc je visoko specializiran. Vodilni proizvajalec, podjetje Jata Emona, z dolgoletno tradicijo, poudarja, da so skladno z zahtevami trga s koncem leta 2024 ukinili še zadnjo proizvodnjo jedilnih jajc v baterijski reji. Njihova jajca, znana pod blagovno znamko Jata, se ponašajo z zaščiteno geografsko označbo in vsebujejo več omega-3 maščobnih kislin zaradi krme z lanenim semenom.
Večje trgovske verige (Hofer, Lidl, Spar, Mercator) so v zadnjih letih pod pritiskom društev za zaščito živali s polic umaknile sveža jajca iz baterijske reje. Nekateri trgovci so šli še dlje in jajca iz baterijske reje izločili tudi iz izdelkov lastnih blagovnih znamk.
Strokovni pogledi na kakovost in dobrobit
Strokovnjaki za prehrano opozarjajo, da se način reje in predvsem krma živali poznata tudi v hranilnih vrednostih jajc. Dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko pojasnjuje, da je z izbrano krmo mogoče doseči znatne spremembe v maščobnokislinski sestavi. Po drugi strani proizvajalci, kot je Jata Emona, izpostavljajo, da so pri baterijski reji emisije prahu, smradu in CO2 najnižje, higiena jajc pa najbolj nadzorovana.
Nadzor in zakonodaja
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) izvaja redne nadzore vseh registriranih obratov. V obdobju 2020-2023 so se osredotočili na baterijsko rejo, v novem ciklu do leta 2027 pa bodo podrobneje pregledali ostale oblike reje. Vsi registrirani obrati morajo izpolnjevati stroge higienske in zdravstvene standarde, uporaba antibiotikov za pospeševanje rasti pa je strogo prepovedana.
| Kazalnik | Baterijska reja | Hlevska reja | Prosta reja |
|---|---|---|---|
| Površina na kokoš | 750 cm² | 1.111 cm² | 1.111 cm² + izpust |
| Gostota (kokoši/m²) | 13 | 9 | 9 (v hlevu) |
Statistika in tržni trendi
V Sloveniji živi okrog 1,5 do 1,8 milijona kokoši nesnic, ki letno znesejo več kot 400 milijonov jajc. Poraba na prebivalca znaša približno 178 jajc letno. Čeprav se je število kmetijskih gospodarstev, ki redijo perutnino, povečalo, ostaja perutninska industrija tehnološko zahtevna in močno usmerjena v visoko stopnjo organiziranosti.
tags: #najvecji #proizvajalci #jajc