Moka je ena najstarejših in najosnovnejših živil, ki jih človek pozna. Nastane z mletjem zrn, semen ali drugih rastlinskih plodov in je nepogrešljiva v vsakdanji prehrani. Z njo pripravljamo kruh, pecivo, testenine, palačinke, omake in nešteto drugih jedi. Čeprav jo pogosto obravnavamo kot nekaj samoumevnega, za vrečko moke stoji dolga pot, od izbire pridelka in mletja do pravilnega shranjevanja in uporabe.
V Sloveniji moka ni le živilo, ampak tudi del kulturne dediščine. Naši mlinarji že stoletja ohranjajo znanje o mletju, pri čemer se tradicionalni postopki prepletajo s sodobnimi tehnologijami. Rezultat je izdelek, ki ga je vredno poznati in izbirati z mislijo na kakovost.
Kako nastane moka?
Postopek se začne na polju. Žita, kot so pšenica, rž, pira, oves, ječmen ali koruza, pridelajo kmetje, pogosto iz sort, ki so se v okolju izkazale kot najbolj primerne. Po žetvi pridelek pride v mlin, kjer zrna najprej očistijo in odstranijo morebitne nečistoče. Sledi po potrebi luščenje in navlažitev zrn, da se mletje opravi bolj enakomerno.
V preteklosti so mlinarji uporabljali mlinske kamne, danes pa se pogosteje uporabljajo valjčni mlini, ki omogočajo večjo natančnost in prilagodljivost pri mletju. Nastala moka se preseje, da se loči po finosti, in zapakira za prodajo. Kakovost moke je odvisna od izbire žita, načina pridelave, mletja in skladiščenja.
Mletje z mlinskimi kamni
Mletje z mlinskimi kamni omogoča mletje polnozrnate oziroma polnovredne moke, kar pomeni, da se za mletje uporabljajo cela zrnja, s kalčkom in otrobom vred. To pomeni, da je v sveži moki res cel spekter hranil in vitaminov, pa tudi visok delež otrobov, ki predstavljajo zelo pomembne vlaknine v naši prehrani. Pomembno pri mletju na mlinske kamne je tudi to, da temperatura mletja ne presega 35 stopinj Celzija. Takšno moko zato imenujemo »živa« moka, saj ohranja vse pozitivne lastnosti celega zrnja. Zaradi zmletega kalčka, kjer se nahajajo olja za rast rastline, pa je takšna moka žal manj obstojna, saj s časom lahko postane žarka.
Mletje z valjčnimi mlini
Drugi način mletja pa je mletje z velikimi, valjastimi mlini. V takšnih mlinih se zrnje najprej obdela na način, da mu odstranijo kalček in otrobe. Nato takšno zrnje zmeljejo, tako dobijo čisti škrob, oziroma čisto belo moko. Za pridobivanje polnozrnate moke pa nato delež prej odstranjenih otrobov vračajo nazaj v belo moko. Takšen način mletja je najbolj razširjen in poznan tudi pri nas. Moke na trgovskih policah so v večini primerov mlete na takšen način, saj so zaradi odstranjenega kalčka precej bolj obstojne in lahko na policah oziroma v skladiščih počakajo tudi nekaj let.
Glavne vrste moke in njihova uporaba
Moke se lahko glede na izvor delijo na več kategorij. Najpogosteje se srečujemo z mokami, pridobljenimi iz žit, kot so pšenica, rž, koruza, pira, ajda, vendar pa obstajajo tudi moke iz drugih rastlin (riž, soja, kokos, rožič) ali celo iz živalskih kosti (kostna moka) in rib (ribja moka), ki imajo specifično uporabo.
Žitne moke: osnova prehrane
Žitne moke so temelj prehrane v številnih kulturah. Njihove lastnosti se razlikujejo glede na vrsto žita in postopek mletja.
Pšenična moka: najpogostejša izbira
Pšenična moka je najbolj razširjena in se uporablja za širok spekter pekovskih izdelkov. Njeno kakovost in namenskost določata tehnološka kakovost pšenice in postopek mletja. Pomembna oznaka pri pšenični moki je "tip", ki označuje količino pepela v moki po sežigu. Višja številka tipa pomeni večji delež otrobov in kalčka, kar rezultira v temnejši in bolj hranilni moki. Oznake tipa moke kažejo na vsebnost mineralnih snovi, višja številka pomeni več otrobov in vlaknin ter temnejšo barvo. Nižja številka pomeni bolj fino, belo moko. Najbolj bela moka, zmleta iz jedra pšenice, je najnižjega tipa, polbela in črna nosita oznaki tip 850 oziroma 1100, polnozrnata pa vsebuje zmleta cela pšenična zrna.
- Tip 400 in tip 500: Bela pšenična moka, pridobljena z mletjem sredice zrna (endosperma). Vsebuje malo otrobov, zato je manj bogata z vlakninami, vitamini in minerali. Primerna je za peciva, torte in piškote.
- Tip 700 in tip 850: Polbela pšenična moka, ki vsebuje tako sredico kot dele otrobov. Ima več beljakovin, vlaknin in mineralov kot bela moka, zato je bolj hranilna. Pogosto jo imenujejo tudi "krušna moka", saj je idealna za pripravo kruha in pekovskih izdelkov.
- Tip 1100 in tip 1600: Črna pšenična moka, ki vsebuje znatno več beljakovin, otrobov in kalčka. Je bogatejša z minerali, vitamini in vlakninami. Kruh iz te moke je bolj vlažen, ima poln okus in ostane dlje časa svež. Primerna je za vzhajana testa, kruh in pecivo.
- Tip 1800 (graham, polnovredna, integralna moka): Moka iz celotnega pšeničnega zrna, vključno z otrobi, endospermom in kalčkom. Je najbogatejša z vlakninami, vitamini in minerali. Kruh iz te moke je bolj goste in grobe strukture, a bogatega okusa. Pogosto se ji dodaja bela ali polbela moka za izboljšanje pekovskih lastnosti.
Druge žitne moke
- Ržena moka: Uporablja se za pripravo rženega kruha, ki je bolj gost in ima izrazit okus.
- Koruzna moka: Pogosto se uporablja za pripravo polente, tortilij in kot sestavina za paniranje.
- Pirina moka: Pirina moka je lažje prebavljiva od pšenične in daje kruhu mehkejšo strukturo.
- Ajdova moka: Uporablja se za pripravo ajdovih žgancev, palačink in nekaterih vrst kruha.
- Ovsena moka: Naravno slajša, odlična za piškote in peciva.
- Stare sorte žit (proso, ječmen, kamut, bulgur): Vse pogosteje se vračajo v ponudbo mlinov in trgovin.
Posebne vrste mok in njihove značilnosti
Moka 00: Italijanska posebnost
Čeprav večina domačih kuharjev prisega na klasično belo moko tipa 400 ali 500, se med ljubitelji peke vse pogosteje pojavlja vprašanje: kaj je pravzaprav moka 00 in zakaj je tako priljubljena v kulinariki? Ta moka, ki jo pogosto imenujejo tudi italijanska moka, je znana po svoji izjemni finosti in vsestranski uporabi, še posebej pri pripravi testenin in pic. Na prvi pogled se morda zdi, da gre le za še eno oznako na vrečki moke, a za oznako 00 stoji cela znanost mletja, kakovosti in uporabe. Razumevanje tega tipa moke nam lahko pomaga, da doma dosežemo rezultate, ki so po teksturi in okusu povsem primerljivi z najboljšimi italijanskimi restavracijami.
Kako nastane oznaka 00?
V Italiji moko razvrščajo glede na stopnjo mletja in vsebnost pepela (minerale, ki ostanejo po sežigu moke). Oznaka 00 pomeni, da gre za najbolj fino mlete delce, skoraj kot puder. To je moka, ki vsebuje zelo malo otrobov in ima svilnato mehko strukturo. Za primerjavo: moka tipa 2 je bolj groba, vsebuje več lupinice žita in vlaknin, tip 1 je že bolj prečiščena, tip 0 pa še bolj, medtem ko tip 00 predstavlja najčistejšo obliko. Prav ta izjemna finost je razlog, da se uporablja v receptih, kjer želimo svilnato gladko testo in mehko strukturo končnega izdelka.
Zakaj je 00 moka posebna?
- Popolna za testenine: V Italiji skorajda ni hiše, kjer ne bi poznali uporabe 00 moke pri pripravi domačih testenin. Prav zaradi njene strukture testo ostane prožno, elastično in gladko. Ko se kuha, testenine ohranijo obliko in se ne sprimejo.
- Idealna za pico: Prava neapeljska pica ne bi bila enaka brez 00 moke. Visoka vsebnost glutena in fina struktura omogočata, da testo med vzhajanjem razvije tisto značilno mehkobo in hkrati hrustljav rob. Zato je 00 moka zaščitni znak pravih pizzaiolov.
- Uporaba pri pecivu: Poleg testenin in pice je 00 moka odlična tudi za rahle biskvite, piškote in druge sladice, kjer želimo mehko, a hkrati kompaktno strukturo. Zaradi svoje vsestranskosti jo uporabljajo tako profesionalni kuharji kot domači peki.
Razlika med 00 moko in običajno belo moko
Mnogi se sprašujejo, zakaj bi posegali po 00 moki, če je v trgovinah že na voljo navadna bela moka. Razlika je v detajlih.
- Struktura: 00 moka je veliko bolj fina in svilnata.
- Gluten: Pogosto vsebuje nekoliko več glutena, kar daje testu prožnost.
- Uporaba: Bela moka tipa 500 je primerna za kruh in pecivo, medtem ko 00 moka daje najboljše rezultate pri receptih, kjer je pomembna elastičnost in mehkoba.
Za pripravo kruha lahko seveda uporabimo tudi 00 moko, vendar bo skorja mehkejša in manj hrustljava kot pri kruhu iz močnejše moke.
Ali je 00 moka bolj zdrava?
Odgovor je: ne nujno. Gre za močno prečiščeno moko, ki vsebuje malo vlaknin, saj so med mletjem odstranjeni otrobi in kalčki. To pomeni, da je po hranilni vrednosti podobna beli moki. Kljub temu pa ni nič manj primerna za uporabo, saj lahko ob pravilni kombinaciji z drugimi sestavinami (npr. polnozrnato moko) ustvarimo uravnotežene jedi. V kulinariki se 00 moka uporablja predvsem zaradi teksture in lastnosti, ne zaradi prehranske vrednosti.
Kje najdemo to moko?
Čeprav je še pred nekaj leti veljala za specialiteto, je danes 00 moka že dostopna v večini večjih trgovin in spletnih trgovin z živili. Posebej pogosto jo najdemo pod italijanskimi blagovnimi znamkami, saj je tam del vsakodnevne uporabe. V Sloveniji se največkrat uporablja za pripravo pic v restavracijah, doma pa jo kupujejo ljubitelji italijanske kuhinje. Vedno bolj pa postaja stalnica tudi v gospodinjstvih, kjer si radi privoščijo domače testenine ali pico iz krušne peči.
Nasveti za uporabo 00 moke
- Pri pripravi pice pustite testo vzhajati vsaj 24 ur - 00 moka omogoča dolgotrajno fermentacijo, kar prinese boljši okus.
- Če pripravljate testenine, kombinirajte 00 moko z jajci sobne temperature za najbolj gladko testo.
- Za peciva lahko 00 moko mešate z navadno belo moko, da dobite ravno pravšnjo teksturo.
Gladka moka (fino mleta moka)
Bolj drobno mleta moka, ki lepše vzhaja in je lažja za zamesitev. Testo je ponavadi bolj lepljivo.
Ostra moka (grobo mleta moka)
Ima večje delce in je za odtenek bolj rumenkasta. Priporoča se za izdelavo krhkega peciva, kuhanega testa, biskvitov, žličnikov, njokov, palačink ter za zgoščevanje omak in juh. Ostra moka je običajno tip 400 ali 500, z grobo strukturo, ki je primerna za kvašena testa, testenine in štruklje. Njena zrnavost omogoča, da testo bolje vpija tekočino.
Namenska moka
Kakovost teh mok je prilagojena specifičnim zahtevam za določene izdelke (npr. za vzhajano testo, vlečeno testo, krofe). Proizvajajo jih iz izbranih vrst pšenice in z dodatnimi tehnološkimi postopki.
Durum moka
Izdelana iz pšenice trdega zrna (Triticum durum), ki se uporablja zlasti za testenine.
Brezglutenska moka
Namenjena osebam s celiakijo ali občutljivostjo na gluten. Običajno gre za mešanico različnih mok, kot so riževa, koruzna, krompirjeva, mandljeva ali kokosova moka. Brezglutenske so moke iz riža, koruze, ajde, prosa, amaranta, mandljev in kokosa. Primerne so za ljudi s celiakijo in tiste, ki se izogibajo glutenu, a imajo drugačne lastnosti kot klasične moke. Mandljeva moka je odlična za peciva in piškote, saj doda rahlo oreškast okus.
Sodobne alternativne moke
Poleg klasičnih vrst so vse bolj priljubljene moke iz stročnic, semen in oreščkov, na primer čičerikina moka, kokosova moka ali lanena moka.
Razmaščene moke iz semen in oreščkov
Velikokrat slišimo, da so razmaščene moke iz semen in oreščkov popolnoma nepotrebne, saj so v bistvu nič drugega, kot drugo ime za mlete oreščke oz. semena, ki jih lahko kupimo na vsakem vogalu. A temu ni čisto tako, med omenjenima tipoma izdelkov namreč obstaja kar nekaj bistvenih razlik.
Enak izvor, drugačen rezultat
Način pridobivanja obeh izdelkov se prične na istem mestu - v rastlini oz. drevesu, ki nam da želene plodove oz. semena. Za bistveno razliko med izgledom in hranilno vrednostjo končnih produktov pa so krivi različni postopki pridelave, ki vplivajo na lastnosti osnovne sestavine.
Mleti oreščki in semena v resnici niso nič drugega kot (vsaj v nekaterih primerih) priročnejša oblika oreščkov in semen, ki načeloma ohranijo vse lastnosti izvorne sestavine. Pri tem gre omeniti, da je ohranitev hranilnih vrednosti zelo odvisna od pogojev pod katerimi pridobivanje poteka. Previsoke temperature, na primer, lahko zmanjšajo vsebnost določenih hranil v končnem produktu.
Z razmaščenimi mokami je drugače - lahko rečemo, da gre za izboljšano verzijo prej omenjenih mletih izdelkov. Pridelava razmaščenih mok iz semen in oreščkov poteka pod strogo nadzorovanimi pogoji, ki zagotavljajo, da končni izdelek vsebuje vse, kar človeško telo potrebuje za zdravje. Postopek hladnega stiskanja in mletja omogoča, da se maščoba iz semen in oreščkov izloči na naraven način in hkrati prepreči izgubo pomembnih hranilnih snovi. Rezultat? Manj kalorij in enaka hranilnost!
Zakaj so razmaščene moke zdravju prijaznejša izbira?
V oreščkih in semenih prisotne maščobe so lahko nezdrave, zlasti zaradi neugodnega razmerja med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami. Idealno razmerje je 1:1, v najslabšem primeru 5:1 v prid omega 6. Sodobno prehranjevanje nas je žal pripeljalo do točke, ko je to razmerje popolnoma porušeno in včasih celo drastično izven meja dovoljenega, svoj delež pa k stanju prispevajo tudi sicer zdrava živila, kot so oreščki in semena. Ti vsebujejo veliko količino omega 6 maščobnih kislin in ne zadostijo potrebam po omega 3, zato uživanje velikih količin njihovih maščob negativno vpliva na ravnovesje maščobnih kislin v telesu, kar dolgoročno škoduje telesnemu zdravju. Vsebnost omega 6, ki presega 5-kratno vrednost v telesu prisotnih omega 3, povzroča (in je v današnjem času tudi eden njihovih najpogostejših vzrokov) vnetja. Prav to nesorazmerno ravnovesje je krivo, da se nekaterim posameznikom ves čas pojavlja npr. vnetje mehurja - dlje časa trajajoča in ponavljajoča se vnetja pa lahko privedejo do pojava resnejših bolezni.
Razmaščene moke vsebujejo vse hranilne vrednosti oreščkov in semen, so izjemen vir vlaknin in mineralov, poleg tega pa jih odlikuje še ena velika prednost - zaradi zelo nizke vsebnosti maščob ne bodo imele negativnega vpliva na vaše ravnovesje med omega 6 in 3! Razmaščene moke nikoli ne postanejo žarke!
Praktična uporaba razmaščenih mok
Zaradi finega mletja so razmaščene moke - v primerjavi z mletimi oreščki in semeni, bolj podobne navadni moki tako po strukturi kot po načinu obnašanja pri peki. Ne vsebujejo velikih koščkov in ne povzročajo nastajanja grudic. Zaradi finega mletja so razmaščene moke zelo specifične - z njimi v receptih ne moremo 1:1 nadomestiti mletih oreščkov oz. semen in niti ne klasičnih žitnih mok, ampak moramo njihovo uporabo s pomočjo preverjenih receptov osvojiti v praksi. Ves trud “študiranja” njihove uporabe pa bo poplačan z odličnim počutjem, urejeno prebavo in boljšimi pogoji za ohranjanje telesnega zdravja. A pozor, razmaščene moke v nasprotju za navadno pšenično moko, ne vsebujejo glutena, se pravi pri peki potrebujejo dodatno vezivo, kot na primer konjak moko ali moko iz indijskega trpotca ali indijski trpotec!
Druge vrste in izrazi
- Apnenčeva ali kamninska moka: Uporablja se za izboljšanje strukture tal v vrtnarstvu.
- Sladkorna moka: Finejša oblika sladkorja, ki se uporablja za okrasitev peciva.
- Škrobna moka: Kot na primer krompirjev škrob ali koruzni škrob, ki se uporablja za zgoščevanje in pripravo nekaterih vrst peciva.
- Perna moka: Obdelano in posušeno zmleto perje perutnine, ki se je nekdaj uporabljalo kot krmilo.
- Izraz "bel kot moka": Opisuje izrazito belo barvo, na primer pesek na plaži.
Uporaba moke v kulinariki
Moka je nepogrešljiva pri pripravi najrazličnejših jedi. Njena uporaba sega od osnovne sestavine za kruh in pecivo do sredstva za zgostitev omak in juh.
Priprava kruha in peciva
Za pripravo kruha se najpogosteje uporablja pšenična moka, pri čemer izbira tipa moke vpliva na končno strukturo in okus. Gladka moka je idealna za peciva, torte in piškote, medtem ko je ostra moka primernejša za krhko pecivo in druge izdelke, kjer je zaželena drugačna tekstura. Namenske moke pa zagotavljajo optimalne rezultate za specifične vrste pekovskih izdelkov.
Včasih se za pripravo kruha uporablja tudi zmesna moka, ki je narejena iz dveh ali več vrst žit. Testu iz zmesne moke se pogosto dodajajo rozine ali drugo suho sadje.
Peka kruha s svežo, polnovredno moko, pa nam ponudi bogat in kompleksen okus, poleg tega pa je hranilna vrednost izjemno visoka. Kruh iz takšne moke vsebuje vsa hranila in vas dejansko nasiti. Pomembna pa je tudi encimska vrednost takšne moke. Največja encimska aktivnost je v rženi moki, zato tudi droži z njo uspevajo mnogo bolje kot z belo moko. Sveža moka pa ima še eno prijetno lastnost, to je vonj, ki spominja na oreščke in je zares prijeten. Uporaba sveže moke je zelo pomembna, v kolikor skrbimo za kakovostno in uravnoteženo prehrano. Kompleksni ogljikovi hidrati, ki jih zaužijemo s polnovredno mleto svežo moko, so izjemnega pomena za naše telo in zdravje. Če si želite kakovostnega kruha, ki ga lahko spečete tudi doma, vam svetujem, da naslednjič izberete svežo moko, ki je mleta iz celega zrnja. Že na prvi pogled bo takšna moka povsem drugačna, bolj prijetna za peko, predvsem pa vas bo očaral poln okus končnega pekovskega izdelka. Stari rek pravi: „Kruh ne naredi moka, ampak roka“. Mi se s tem le delno strinjamo, saj vemo da je dobra moka bolj pomembna kot spretna roka.
Zgoščevanje in paniranje
Moka se pogosto uporablja za zgostitev omak in juh. Za to se lahko uporabi različne vrste moke, kot so pšenična, koruzna ali riževa moka. V ta namen se lahko moka najprej prepraži na maščobi (podmet) ali pa se jo gladko razmeša v hladni vodi ali drugi tekočini, preden se jo doda jedi.
Poleg tega se moka uporablja tudi za paniranje živil, kot so ribe ali zrezki, preden se jih ocvre ali speče. Rakove repke se na primer malo popraši z moko in na hitro ocvre v vročem olju.
Shranjevanje moke in rok trajanja
Vsi ti dejavniki lahko na trajanje moke vplivajo od nekaj mesecev do nekaj let. Pri vsaki moki je pomembno preveriti rok uporabnosti na embalaži. Najboljši način za zaščito moke, da se vam ne pokvari, da jo po nakupu presujemo v čisto, suho in hermetično zaprto posodo. Moko hranite stran od štedilnika in drugih virov toplote - najbolje bi bilo, da jo postavite v temen in hladen prostor, kot je shramba. Ne pozabite, da so načini shranjevanja odvisni od vrste moke, ki jo imate doma, pa tudi od tega, kako pogosto jo uporabljate.
- Ostro belo moko za kruh in pecivo lahko kratek čas hranite v nepredušni posodi na hladnem in temnem mestu. Če želite podaljšati rok trajanja, jo postavite v zamrzovalnik.
- Polnozrnata moka je bolj dovzetna za to, da se pokvari.
- Ker je moka 00 zelo fina, je bolj občutljiva na vlago. Zato je priporočljivo, da jo hranimo v suhem in hladnem prostoru, najbolje v dobro zaprti posodi. Tako bo obdržala svojo kakovost več mesecev. Če želimo, da ostane sveža dlje časa, jo lahko celo shranimo v hladilniku, še posebej v poletnih mesecih.
Kako preveriti, ali je moka pokvarjena?
Najbolje, da si jo najprej dobro ogledate:
- Pokukajte v posodo in preverite, ali so v njej hrošči. Če jih najdete, moke ne uporabljajte več.
- Ne uporabljajte bele moke, če opazite znake plesni ali grudice vlage.
- Moko tudi povohajte.
Slovenska moka in kakovost
Zakaj izbrati slovensko moko? Slovenska moka pogosto izvira iz tradicionalnih mlinov, kjer je mletje še vedno preplet obrti in sodobnih znanj. To pomeni več svežine, boljši okus in več hranil, hkrati pa s takšnim nakupom podpiramo domače pridelovalce.
Sheme kakovosti
Leta 2023 je v shemo »Izbrana kakovost« vstopil tudi sektor žit. Tako so na voljo kruh in izdelki iz žit višje kakovosti, ki so jasno označeni z znakom »izbrana kakovost - Slovenija«. Vse uporabljene sestavine iz žit in ajde morajo biti slovenskega porekla in imeti certifikat. Prav tako morajo certifikat imeti tudi druge uporabljene sestavine, za katere je že priznana uporaba označbe »izbrana kakovost« z navedbo države pridelave in predelave (Slovenija), kot na primer skuta ali jabolka v zavitku. Preden lahko proizvajalci uporabijo znak »izbrana kakovost - Slovenija« za označevanje pridelkov in izdelkov iz žit in ajde, morajo pridobiti certifikat pri certifikacijskih organih.
Ekološko žito in moka
Ekološke kmetije v Sloveniji pridelujejo tudi ekološko žito brez uporabe sintetičnih gnojil. To pomeni, da ekološka žita niso onesnažena s sintetičnimi mineralnimi gnojili in pesticidi, izdelki iz njih pa so boljši za naše zdravje in dobro počutje.
Lahko moko zmeljemo tudi doma?
Da, na voljo so gospodinjski mlinčki, s katerimi lahko iz svežih zrn pripravimo lastno moko. Takšna moka vsebuje največ hranil, saj je uporabljena takoj po mletju.
Posebne uporabe moke: Kostna, mesna in ribja moka
Kostna moka, mesna moka in ribja moka so proizvodi, pridobljeni s termično obdelavo, sušenjem in mletjem živalskih kosti, klavniških odpadkov ali rib. Nekdaj so se te moke pogosto uporabljale kot krmilo za živino ali kot gnojilo. Danes je njihova uporaba v prehrani živali zaradi bolezni, kot je BSE (goveja spongiformna encefalopatija), strogo regulirana ali prepovedana v mnogih državah, vključno s Slovenijo.
Kostno-mesna moka in mesno-kostna moka sta sinonima za klavniške odpadke, ki so bili termično obdelani in posušeni. Uporabljali so se predvsem kot krmilo. Med okoljskimi vprašanji, ki jih je treba rešiti, sta tudi toplotna obdelava klavnih odpadkov in sežig kostno-mesne moke ter živalskih maščob.
Krvna moka je termično obdelana in posušena zmleta živalska kri, ki se je prav tako uporabljala kot krmilo. Nedovoljena je njena uporaba v kombinaciji s sintetičnimi pesticidi in mineralnimi gnojili.
Ribja moka, pridobljena iz termično obdelanih in posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov, se uporablja kot krmilo v ribogojnicah ali kot gnojilo.