Pravila, ki urejajo delovni čas, čas vožnje, odmore in počitke za voznike, so ključna za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu in dobrobiti voznikov. Ta pravila, ki jih morajo spoštovati tako delodajalci kot vozniki, določajo jasne omejitve in obveznosti, vključno z obravnavo odsotnosti od dela.
Delovni čas in omejitve
Definicija delovnega časa
Delovni čas pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je voznik na svojem delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge in dejavnosti. V delovni čas so vključene vse dejavnosti v cestnem prevozu, kot so vožnja vozila, natovarjanje in raztovarjanje, pomoč potnikom pri vstopu na vozilo in izstopu iz njega, čiščenje in tehnično vzdrževanje.
Poleg tega so v delovni čas vključena vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora in potnikov ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom. To vključuje spremljanje natovarjanja in raztovarjanja ter administrativne formalnosti s policijo ali carino. Prav tako je delovni čas tudi čas, ko voznik ne more prosto razpolagati s svojim časom in mora biti na svojem delovnem mestu, pripravljen prevzeti običajno delo, obenem pa ima nekatere naloge, ki so povezane z njegovim delom, zlasti ko čaka na natovarjanje ali raztovarjanje.
Odmori, čas počitka in čas razpoložljivosti se ne vštevajo v delovni čas.
Čas razpoložljivosti
Čas razpoložljivosti pomeni čas, ko se od voznika ne zahteva, da ostane na svojem delovnem mestu, vendar mora biti na voljo, da se ga pokliče na začetek ali nadaljevanje vožnje ali opravljanje drugih del. Tovrstni čas razpoložljivosti zlasti vključuje čas, ko voznik spremlja vozilo, ki se prevaža s trajektom ali vlakom, kot tudi čas čakanja na mejah in čakanja zaradi prepovedi vožnje. Ta čas in njegovo predvideno trajanje mora voznik poznati vnaprej pred odhodom ali neposredno pred dejanskim začetkom časa razpoložljivosti. Za voznike, ki vozijo v posadki, to pomeni čas sedenja ob vozniku ali ležanja na ležišču v vozilu, medtem ko se vozilo premika.
Dnevne in tedenske omejitve vožnje
- Vozniki lahko vozijo največ 9 ur na dan, dvakrat tedensko pa je čas vožnje mogoče podaljšati na največ 10 ur.
- V enem tednu sme skupni čas vožnje trajati največ 56 ur.
- Dvotedenska omejitev časa vožnje znaša 90 ur. Na primer, če voznik v prvem tednu opravi 56 ur vožnje, bo v drugem tednu smel voziti samo še 34 ur. Dvotedensko omejitev je potrebno upoštevati v katerem koli zaporedju dveh tednov.
Povprečni tedenski delovni čas
Delodajalci morajo spoštovati pravila EU, da vozniki v štirimesečnem referenčnem obdobju v povprečju ne delajo več kot 48 ur na teden. Tedenski delovni čas je po potrebi mogoče podaljšati na največ 60 ur, vendar štirimesečno povprečje ne sme presegati 48 ur.
Odmori
Odmori med vožnjo
Delavci ne smejo delati brez odmora več kot 6 ur zaporedoma. Po 4,5-urni vožnji mora voznik imeti neprekinjen odmor najmanj 45 minut, razen če se odloči za počitek.
Ta 45-minutni odmor je mogoče nadomestiti z dvema krajšima odmoroma v času 4,5-urne vožnje: prvi mora trajati najmanj 15 minut, drugi pa najmanj 30 minut. To zaporedje delitve krajših odmorov se ne sme zamenjati. Če sledi 4,5-urni vožnji dnevni počitek, ni potrebno imeti odmora. Odmor se ne šteje v dnevni ali tedenski čas počitka.
Odmori med delom
Za voznike, ki opravljajo tako imenovane lokalne vožnje z veliko postanki in malo vožnje, velja omejitev, da je potrebno po šestih urah dela, ne glede na čas vožnje, opraviti odmor. Ta mora biti najmanj 30-minutni, priporočljivo pa je, da se opravi 45-minutni odmor.
Dnevni in tedenski počitki
Dnevni počitek
Delavci morajo dnevno počivati najmanj 11 zaporednih ur. Dnevni počitek je treba opraviti v 24 urah od začetka delovnega dne. Dnevni počitek je mogoče razdeliti na dva dela: prvi del mora trajati najmanj tri ure in drugi najmanj 9 ur, oba dela počitka morata skupaj trajati najmanj 12 ur.
Med dvema tedenskima počitkoma je ta počitek mogoče skrajšati na 9 ur, vendar največ trikrat tedensko. Dnevni čas počitka se lahko prekine največ dvakrat z drugimi dejavnostmi, ki skupaj ne presegajo ene ure, če voznik spremlja vozilo na trajektu ali vlaku.
Tedenski počitek
Po šestih 24-urnih obdobjih je potrebno opraviti tedenski počitek. Ta mora trajati najmanj 45 ur in ga je praviloma potrebno opraviti izven vozila v primerni nastanitvi z ustreznimi spalnimi in sanitarnimi prostori. Delodajalec mora kriti stroške nastanitve. V vozilu je dovoljeno opravljati samo dnevni in skrajšan tedenski počitek.
Za skrajšan tedenski počitek se šteje najmanj 24-urni počitek. Voznik ima lahko v katerih koli dveh zaporednih tednih en redni tedenski počitek (vsaj 45 ur) in en skrajšan tedenski čas počitka (vsaj 24 ur).
Nadomestni počitek in krajšanje
Vsako skrajšanje tedenskega počitka je treba nadoknaditi najpozneje do konca tretjega tedna po tistem, v katerem je bil počitek krajšan. Nadomestni počitek mora biti vzet v celoti in dodan drugemu počitku, ki traja najmanj 9 ur.
Pravilo 12 dni za mednarodne prevoze
Vozniki, ki opravljajo en sam mednarodni prevoz v drugi državi EU ali zunaj EU, lahko tedenski počitek prestavijo za največ 12 dni, šteto od konca zadnjega tedenskega počitka. To je znano kot "pravilo 12 dni" in se uporablja le, če je vozilo opremljeno z digitalnim ali pametnim tahografom. Naslednji tedenski počitek se mora začeti pred koncem tretjega tedna.
Primer: Voznik avtobusa potuje na Portugalsko. Potovanje se začne 11. aprila, voznik je imel 48-urni počitek 9. in 10. aprila. Naslednji tedenski počitek lahko prestavi na čas po koncu potovanja, vendar se mora začeti največ 12 dni po 11. aprilu, torej najpozneje 23. aprila.
Vračanje voznika
Delodajalec mora organizirati voznikovo delo in odsotnost z dela tako, da ni več kot štiri tedne zapored odsoten od doma. Delodajalec mora poskrbeti za vrnitev voznika, pri čemer voznik sam izbere kraj vrnitve - svoj dom ali operativni center delodajalca.
Nočno delo
Definicija nočnega dela
Nočno delo pomeni vsako delo, ki se opravlja v nočnem času. Časovno obdobje med državami EU se razlikuje. V Sloveniji se za nočno delo šteje, če zaposleni delajo vsaj 4 ure med 00:00 in 7:00 uro.
Omejitve za nočno delo
Delavci, ki opravljajo nočno delo, lahko delajo največ 10 ur v posameznem 24-urnem obdobju.
Tahograf in dokumentacija
Tahografski zapisi
Pravilno beleženje podatkov na tahografu je ključno. Delodajalec mora hraniti tahografske zapise vsaj eno leto. Ti zapisi se na zahtevo lahko predložijo vozniku ali lokalnim organom. Lokalni organi lahko med cestnimi preverjanji kadar koli preverijo tahograf, za nepravilno beleženje podatkov pa se lahko kaznuje. Za napotene voznike veljajo posebna pravila glede dokumentacije.
Potrdilo o dejavnosti ob odsotnosti
Ob vsaki krajši ali daljši odsotnosti z dela (dopust ali bolniška odsotnost) ali ob opravljanju drugih del, mora voznik s strani delodajalca pridobiti potrdilo o dejavnosti za čas, ko je ta odsotnost trajala. Obrazec takšnega potrdila je predpisan in je enak v vseh državah članicah EU. Obliko in vsebino določa Odločba Komisije 2007/230/ES z dne 12. aprila 2007.
Potrdilo se izda v dveh izvodih, podpišeta ga voznik in delodajalec, na podlagi voznikove izjave. Voznik mora potrdilo imeti pri sebi v vozilu in ga mora na zahtevo kontrolnega organa predložiti na vpogled. Delodajalec je dolžan potrdilo hraniti na sedežu podjetja dve leti po izdaji.
Ročni vpis dejavnosti v tahograf
V primeru uporabe digitalnega tahografa je mogoče potrdilo nadomestiti z ročnim vpisom dejavnosti s pomočjo digitalnega tahografa za nazaj. To je treba narediti po prvi vstavitvi kartice v tahograf po daljši odsotnosti. Ročni vpis omogoča, da za čas zadnjega izvzema kartice iz tahografa do prve ponovne vstavitve ročno vnesete aktivnosti, ki ste jih opravljali v tem času. V primeru dopusta bo to ena aktivnost - počitek. Daljši počitek pripomore tudi k znižanju povprečja delovnega časa.
Zdravstvena sposobnost in veljavnost vozniškega dovoljenja
Zdravstvene omejitve
Zdravstvene omejitve so zdravstvene težave, ki bi lahko vplivale na varno vožnjo in so zabeležene v zadnjem zdravniškem spričevalu. Te omejitve zapiše specialist medicine dela, prometa in športa ob zdravniškem pregledu. Med najpogostejšimi omejitvami je "vozi z očali" ali "vozi s kontaktnimi lečami", kar skupaj predstavlja kar 87 odstotkov vseh voznikov z zdravstvenimi omejitvami. Preostalih 13 odstotkov voznikov ima druge omejitve, kot so slušni aparat ali proteza za ude.
Podaljšanje vozniškega dovoljenja za starejše voznike
Vozniška dovoljenja so veljavna do 80. oziroma 70. leta starosti, odvisno od leta, v katerem je oseba pridobila vozniško dovoljenje. Po dopolnjeni starosti 70 let se vozniško dovoljenje izda z veljavnostjo petih let. Zakon o voznikih določa, da se od dopolnjenega 80. leta starosti veljavnost vozniškega dovoljenja lahko podaljša, ko voznik predloži zdravniško spričevalo, iz katerega je razvidna telesna in duševna zmožnost za vožnjo vozila določene kategorije.
Postopek podaljšanja in potrebni pregledi
Ocena vozniške sposobnosti pri starejših voznikih vključuje klinični pregled (anamneza in status), pregled zdravstvene dokumentacije oziroma kartona ter oceno vidnih funkcij. Pogosto je indiciran tudi psihološki pregled za preverjanje psihomotoričnih sposobnosti. Za marsikaterega starejšega voznika podaljšanje vozniškega dovoljenja po dopolnjenem 80. letu starosti predstavlja precejšen finančni zalogaj, saj so skupni stroški višji zaradi pridobivanja številnih drugih dokumentov in zdravstvenih izvidov.
Poleg kliničnega pregleda in pregleda izvidov iz zdravstvene kartoteke pregled za starejše voznike obsega tudi EKG (elektrokardiogram), natančnejše laboratorijske preiskave in pregled pri psihologu. Iz kartoteke voznika se sme upoštevati samo tiste izvide, ki niso starejši od treh mesecev, kot določa pravilnik o zdravstvenih pogojih za voznike motornih vozil. Priložiti je potrebno tudi izvid oftalmologa, ki prav tako ne sme biti starejši od treh mesecev, zaradi ocene ustreznosti vidnih funkcij. Če se voznik zdravi pri določenih specialistih, bo moral predložiti tudi nove izvide ustreznih specialistov.
Nekatere starejše osebe same ocenijo, da se pri vožnji ne počutijo več suvereno in niso več sposobne za vožnjo. Večja ranljivost v prometu je posledica zmanjšanih telesnih sposobnosti starejših voznikov, kot so zmanjšan vid in sluh ter počasnejši reakcijski čas.
Odvzem vozniškega dovoljenja
Zaradi nespoštovanja pravil v cestnem prometu lahko voznika doleti odvzem vozniškega dovoljenja. Vozniški izpit se vozniku odvzame, če ta v dveh letih s storitvijo enega ali več prekrškov doseže ali preseže 18 kazenskih točk.