Piščančje meso se pogosto znajde na prehranjevalnih listih naših ljubljenčkov, vendar je pomembno razumeti vse prednosti in možna tveganja, ki jih prinaša. Čeprav je piščanec odličen vir beljakovin, ki so bistvene za zdravje psov, je ključnega pomena ustrezna priprava in upoštevanje morebitnih alergij.
Piščančje meso kot vir hranil za pse
Piščančje meso predstavlja bogat vir beljakovin, esencialnih za vzdrževanje močne mišične mase psov. Tako prispeva k njihovi vitalnosti in splošnemu dobremu počutju. Piščančje meso se ponaša z lahko prebavljivostjo, zmanjšuje možnost prebavnih težav. Ponuja tudi obilico mineralov, kot so cink, železo in fosfor. Z vključitvijo piščančjega mesa v prehrano naših psov postavljamo temelje za njihovo odlično zdravje. Piščančje meso je vitalni vir visokokakovostnih beljakovin in številni nutricionisti podpirajo njegovo uporabo, izpostavljajoč njegove prednosti za rast in splošno vitalnost psov.
Pravilna priprava piščančjega mesa
Ustrezna priprava piščančjega mesa za psa zahteva detajlni pristop k higieni. Pred začetkom kuhanja je ključnega pomena temeljito čiščenje delovnih površin in kuhinjskih orodij. Vedno odstranimo kožo in kosti iz piščanca pred pripravo hrane za psa, saj ti deli lahko povzročijo prebavne težave ali celo zadušitev psa. Piščanca kuhamo ali pečemo brez dodajanja soli, začimb ali olj. Pravilno je, da se piščanec naseklja na majhne kose, skladne z velikostjo psa, kar zmanjša nevarnost zadušitve ali prebavnih motenj. Kuhanje naj poteka dovolj časa, da se doseže notranja temperatura 75°C. To zagotavlja uničenje bakterij, kot so salmonela in E. coli, ki ogrožajo zdravje naših ljubljenčkov. Za ohranitev zdravja naših psov je ključno tudi zagotoviti svežino hrane. To pomeni, da kuhano piščančje meso hranimo v hladilniku in se izogibamo daljšemu izpostavljanju sobni temperaturi.
Piščančje meso in mladički
Mladički lahko varno jedo piščančje meso. Pri hranjenju mladičkov je ključnega pomena zagotoviti vse nujne hranilne elemente za pravilen razvoj. Skrb za prehrano mladičev zahteva izjemno pozornost, saj potrebujejo občutno več beljakovin, maščob in vitaminov v primerjavi z odraslimi psi. Preprečiti moramo morebitno zadušitev z drobnimi koščki mesa.
Možne alergije in intolerance na piščančje meso
Čeprav je piščančje meso za psa pogosto zdravo in priporočljivo, obstaja možnost, da se pri nekaterih psih razvije alergija na to vrsto hrane. Alergija na piščančje meso se lahko pojavi pri nekaterih psih. Simptomi alergij pri psih so lahko različni. Najpogostejši znaki vključujejo srbenje, izpuščaje, prebavne težave, kot so driska ali bruhanje, ter vnetje ušes. Prepoznavanje simptomov, kot so prebavne motnje, srbenje ali izpuščaji po zaužitju piščanca, kaže na možno alergijo. Ob prvih znakih se je nujno posvetovati z veterinarjem. Veterinar bo morda priporočil odstranitev piščanca iz prehrane vašega psa za določen čas, nato pa se piščančje meso postopoma znova vključi v prehrano. Če se potrdi, da ima vaš pes alergijo na piščančje meso, je potrebno najti alternative, saj je na trgu veliko drugih virov beljakovin.
Vpliv kakovosti piščančjega mesa
Kakovost piščančjega mesa vpliva na zdravje psov. Bistveno je izbrati meso brez hormonov in antibiotikov. Pri tem je ključno biti pozoren na več dejavnikov. Za nakup se obrnemo na zanesljive proizvajalce, ki ponujajo certificirane izdelke, skrbno preizkušene. Surovo piščančje meso je pri skrbnikih psov običajno na slabem glasu zaradi salmonele, čeprav je v resnici problematično predvsem zaradi tega, ker je bogato z rastnimi hormoni, antibiotiki, gensko spremenjenimi organizmi in drugimi sredstvi, ki se danes neracionalno uporabljajo v množični perutninski reji. Verjetno je tudi prav zaradi tega piščanec eden izmed pogostejših alergenov pri psih. Potemtakem tudi psa neposredno hranimo tudi s takimi in drugačnimi dodatki, ki pa jih ne želimo. Domače piščančje meso ali katera koli druga perutnina ekološke vzreje je seveda druga pesem in če le imamo možnosti, raje posežemo po teh dveh opcijah. Če piščančje meso za psa kupujemo v navadnih trgovinah in mesnicah, naj bo to bolj poredko v pasji skledi. Pri piščancu se držim pravila, da je manj več in sama najraje psu ponudim piščančje ali puranje vratove, občasno tudi hrbte, ki v različnih sistemih hranjenja predstavljajo surove mesnate kosti.
Prebavne motnje
Prebavne težave pri psih so lahko pogoste, zlasti pri menjavi prehrane. Piščančje meso je sicer koristno, vendar je treba biti pozoren na njegovo pripravo. Nepravilna priprava ali izbira delov piščanca lahko povzroči težave. Driska ali bruhanje so znaki, da psu piščančje meso ne ustreza. Preveriti moramo, ali je bilo meso ustrezno pripravljeno. Pomembno je, da je meso dobro prekuhano in narezano na majhne kose. V prehrano psa je priporočljivo vnašati piščančje meso postopoma. To nam omogoča, da hitreje opazimo morebitne težave. Če se težave nadaljujejo, je obisk veterinarja nujen.
Uravnotežena prehrana in alternative
Kadar gre za uravnoteženo prehrano psov, je ključnega pomena, da vsaka sestavina prispeva k splošnemu zdravju. Piščančje meso, kot del naravne prehrane psov, prinaša kakovostne beljakovine. Piščančje meso moramo združiti z drugimi hranili, da zagotovimo komplet vitaminov in mineralov. Zelo pomembno je, da našim ljubljenčkom ponudimo tudi vlaknine, zdrave maščobe in karotenoide. Uravnotežena prehrana bo tako prispevala k zdravju in vitalnosti vašega psa. Piščančje meso ni nujno v prehrani psa, saj je veliko alternativ, ki psu zagotavljajo potrebne hranilne snovi.
Druge vrste mesa in drobovine
Pes lahko je skoraj vse vrste mesa. Najlažje dostopno je seveda piščančje meso in goveje meso. Psu lahko ponudite tudi račje meso, puranje meso, divjačinsko meso, jagnječje meso, kozje meso, meso bivola, kunčje/zajčje meso, losos, sardele. Vse vrste mesa so primerne za psa, razen v primeru intoleranc ali alergij. Drobovine pa nekako 10%, kvečjemu 20%, od skupne količine. Pri nakupu hrane za pse je potrebno brati deklaracijo: če na deklaraciji piše piščanec in ne piščančje meso, pomeni, da hrana vsebuje celega piščanca z vsemi odpadnimi deli vred. To so slabše kakovostni deli, ki lahko povzročajo alergijo.
Svinjina
Surova svinjina lahko vsebuje virus imenovan Aujeszky, ki je za pse in mačke usoden. Virus je danes zelo redko prisoten oziroma praktično skoraj ne obstaja, ampak vseeno zakaj bi tvegali, če obstajajo druge vrste mesa. S kuhanjem svinjskega mesa uničimo morebitne prisotne viruse. Prav tako je surovo svinjsko meso lahko okuženo z vrsto glist imenovano Trichinella spiralis, ki jo prav tako uničimo s kuhanjem ali zmrzovanjem. Svinjsko meso vsebuje v primerjavi z ostalimi vrstami mesa več maščobe, več holesterola in več nasičenih maščob. Svinjino kupiš, kar je pač trenutno v akciji. Ponavadi je to kako pleče ali vrat. Rebra so premastna.
Zašto je meso najvažniji sastojak hrane za pse i mačke
Zelenjava in sadje
Večino vrst zelenjave pes lahko je in je zelo zaželena na pasjem krožniku, saj psa oskrbi z vsemi vitamini, minerali in rudninskimi snovmi rastlinskega izvora. Zelenjava se mora na jedilniku pojavljati v manjših količinah kot meso. Zelenjava je za pse lažje prebavljiva, če je nastrgana ali pretlačena v pire. Nekateri psi tudi lažje prebavljajo kuhano zelenjavo. Psi lahko jedo skoraj vso sadje, seveda v manjših količinah. Sadje lahko psu dodamo k surovemu ali kuhanemu obroku ali ga ponudimo ločeno kot priboljšek. Sadje psu ponudimo na enak način, kot če bi ga jedli sami. Pri dajanju sadja se je potrebno zavedati, da ga psi potrebujejo manj kot ljudje, vseeno pa brez ne gre, saj je sadje tudi za pse nepogrešljiv vir vitaminov, mineralov in rudninskih snovi rastlinskega izvora. Sadje, razen jagodičevja, morda ni najbolj primerno za pse z diabetesom.
Neprimerna zelenjava in sadje
- Surovi krompir je za psa neprebavljiv in ga tudi ne prenašajo. Vsebuje steroidno-alkaloidni solanin neposredno pod lupino, zlasti na zelenih površinah in v sadikah. Večje količine solanina vsebuje tudi kaleči krompir. Čim bolj je zelen krompir, tem višja je vsebnost solanina. Če boste krompir kdaj kuhali, psu ne dajajte preostale vode za kuhanje, ker vsebuje vodotopni solanin, ki je zelo toplotno obstojen.
- Zelenjava iz družine razhudnikov (paradižnik, krompir, jajčevci, kosmulje) za psa ni najbolj primerna. Tako kot pri krompirju velja tudi za paradižnik: bolj je paradižnik zelen, večja je vsebnost solanina. Zreli ali prezreli paradižniki so zaradi manjše vsebnosti solanina manj škodljivi. Podobno je z zeleno papriko, bolj primerna je rdeča, rumena ali oranžna paprika. Paprike je boljše hraniti kuhane kot surove. Jajčevci nasploh vsebujejo večje količine solanina, zato za hranjenje niso primerni niti surovi niti kuhani.
- Rabarbara vsebuje oksalno kislino. Največ je vsebujejo listi, medtem ko jo v manjših količinah najdemo tudi v steblih. Oksalna kislina povzroča težave pri presnovi kalcija, kar lahko vodi do zastrupitve, pri pogostem uživanju pa do nastanka ledvičnih kamnov.
- Čebula in por vsebujeta žveplove spojine - alil propil sulfid in N-propil disulfid. Te spojine uničijo rdeče krvne celice pri psu in lahko privedejo do življenjsko nevarne anemije. To bi se zgodilo, če bi več dni hranili velike količine čebule ali pora. Toksični odmerek za čebulo je 50 g čebule na kg telesne teže.
- Fižol, grah, soja in leča so stročnice, ki so v surovi obliki popolnoma neprimerne za psa. S kuhanjem postanejo sprejemljive, ampak so še zmeraj zelo težko prebavljive. Stročnice lahko povzročijo napihnjenost in navadno proizvajajo pline, kar lahko spodbudi zasuk želodca.
- Grozdje in rozine: 11,6 g grozdja na kg telesne teže psa lahko privede do prvih znakov zastrupitve. V primeru rozin zadostuje še manjša količina, saj imajo zaradi sušenja večjo koncentracijo škodljivih snovi. Prvi znaki zastrupitve pri psih so bruhanje in driska.
- Jedrca in koščice določenega sadja kot so marelice, češnje, slive, breskve in tudi jabolka so za psa nevarna, saj obstaja nevarnost zastrupitve s cianovodikovo kislino, če bi pes pojedel večje količine koščic. Sadna jedra vsebujejo cianovodikovo kislino, ki lahko povzroči nevrološke motnje.
- Zrele jagode bezga so popolnoma neprimerne za pse. Vsebujejo tako imenovani sambunigrin - glikozid, ki sprošča cianovo kislino, ki jo najdemo tudi v nezrelem sadežu in zelenih vejah. Lahko povzroči hudo drisko in bruhanje.
- Avokado vsebuje tudi naravno prisoten fungicid - imenovan persin, ki je za pse in tudi za druge živali zelo strupen. Persin lahko privede do hudih motenj srčne mišice in celo smrti. Večje količine persina vsebujejo listi, lubje in avokadova lupina, ki lahko pri živalih povzroči resnejše zastrupitve.
Kosti
Kosti, surove ali kuhane, lahko poškodujejo pasje ali mačje zobe. Kosti vzamem velike goveje. Ali zaobljeni del (od sklepa), po možnosti še čim bolj obložen s kitami, ali pa mozgovo kost. To je namenjeno bolj za zamotit kot za hrano. Kost mora biti toliko velika, da je ne more pregrizniti ali pogoltniti. Obstajajo psi, ki jo uspejo zgristi in pojesti. In imajo potem hude prebavne težave. V nasprotju s tem pa pri perutninskih kosteh ni bilo nobenih težav. Očitno odvisno od posameznega psa.
Žita in psevdožita
Žita, psevdožita in pražita so v surovi obliki neprebavljiva za psa in tudi za človeka. Žita morajo biti ustrezno obdelana - kuhana, da postanejo za psa prebavljiva. Pšenica je od vseh žit najmanj primerna za psa, saj so psi lahko alergični na pšenico ali na gluten. Danes so na trgu boljši viri ogljikovih hidratov kot pšenica, zato je bolj smiselno izbrati kaj drugega kot pšenico.
Druge nevarne snovi
- Čokolada vsebuje snov, imenovano teobromin, katere vsebnost je odvisna od vsebnosti kakava. Smrtonosni odmerek za psa je približno 100 mg teobromina na kg telesne teže. To ustreza približno 60 g mlečne čokolade ali 8 g temne čokolade.
- Alkohol ima na pasja jetra in možgane veliko hitrejši in intenzivnejši učinek kot pri človeku.
- Nadomestki sladkorja, kot je ksilitol, vodijo do ogromnega sproščanja inzulina v organizmu psa, kar privede do zelo nizkega krvnega sladkorja in odpovedi jeter.
- Sol in preveč soljena hrana povzroči pretirano žejo in uriniranje ter lahko vodi k zastrupitvi z natrijevimi ioni.
- Zdravila: Pes nikoli ne sme dobiti aspirina, paracetamola, ibuprofena ali diklofenaka. Tudi glede drugih zdravil je potreben posvet z veterinarjem, da se preračuna ustrezna doza zdravila.
- Gospodinjska čistila, detergenti in razkužila - najbolj strupena so čistila za odtoke in stranišča, zato jih hranimo v prostoru, do katerega pes nima dostopa.
- Pesticidi in škropiva. Bodite pozorni pri uporabi strupov proti mišim, podganam, polžem.
CricksyDog: alternativa brez piščanca
Pri izbiri hrane za našega najboljšega prijatelja je prioriteta kakovost in varnost. Zato je naša priporočena izbira CricksyDog, ki zagotavlja vrhunsko hrano za pse. V asortimanu CricksyDog najdemo suho hrano Juliet, namenjeno majhnim psom, in Ted za večje pasme. Ponujajo raznolike hipoalergenske okuse: jagnjetino, losos, zajca, govedino. Za priboljške svetujemo izbiro Friky treats z raznolikimi pasjimi piškoti ali MeatLover, ki temelji izključno na mesu. Okusi vključujejo jagnjetino, lososa, zajca, divjačino in govedino. CricksyDog nudi hipoalergene obroke brez piščanca in pšenice. Z zagotavljanjem različnih izdelkov, CricksyDog pokriva vse potrebe za zdravje in srečo naših psov.
Recepti za domačo pasjo hrano
Kosmati prijatelji si zaslužijo prefinjene obroke, zato smo zasnovali preproste, a hkrati omamno okusne recepte za hrano za pse. Prepričani smo, da bo eden izmed spodaj navedenih receptov postal tudi del vašega vsakdana!
Mesno-zelenjavni obrok z rižem, lečo ali kvinojo
Sestavine:
- 3 kg mlete govedine ali govedine v koščkih (za golaž)
- 500g riža, leče ali kvinoje
- 1 kg mešane zelenjave (korenček, brokoli, cvetača...)
- Peteršilj, bazilika ipd. sezonsko zelišče
Priprava:
Vse sestavine v velikem loncu prelijemo z vodo ter ob občasnem mešanju segrejemo do vretja. Zmanjšamo in kuhamo še 15-20 minut.
Goveje srce z ajdovo kašo
Sestavine za približno 4 porcije:
- 0,5 kg govejega srca
- 0,5 kg ajdove kaše
- 3 korenčki
- 4 brstični ohrovti
- kumarica
- peteršilj
Priprava:
Goveje srce narežemo na male kocke, zelenjavo zmeljemo ali na drobno nasekljamo. Zavremo vodo in v njo vmešamo sestavine. Ko je ajdova kaša kuhana, odstavimo in ohladimo.
Mleto meso z ovsenimi kosmiči
Sestavine:
- 1 kg mešanega mletega mesa
- 500g ovsenih kosmičev
- 1 kg zelenjave po izbiri (npr. zamrznjena mešanica za francosko solato)
- Maščoba - živalska ali rastlinska po izbiri
- Zelišča in začimbe po želji
Priprava:
V visoki ponvi na maščobi popražimo meso, da spremeni barvo, nato dodamo kar zamrznjeno zelenjavo, jo pražimo, da se odtali, nato prelijemo z vodo ter na majhnem ognju kuhamo, dokler se zelenjava ne zmehča. Ugasnemo in takoj primešamo ovsene kosmiče. Če je vode premalo, ko se napnejo, je še dodamo.
Domača pasja hrana za shranjevanje
Pripravite si dovolj plastičnih posod s pokrovom ali plastičnih vrečk za shranjevanje hrane ter naredite prostor v hladilniku/zamrzovalniku.
Za 5-6 kg hrane potrebujemo:
- 3 kg mletega govejega mesa (lahko tudi 3 kg kakšnega drugega mesa, npr. perutninskega, ki ga zrežemo na kose - uporabimo tudi drobovino, mehkejše kosti in hrustance)
- 1 kg riža
- 1 kg zamrznjene ali sveže zelenjave (korenček, bučke, cvetača, brokoli...)
- 3 l vode
- 10 umitih jajc (po možnosti iz domače reje, uporabili bomo tudi lupine)
- 1 konzerva sardelic
Jajca in sardelice lahko izpustimo, v kolikor bomo pasji hrani sproti dodajali domač kalcij in ribje olje.
Priprava:
V večjem loncu na olju ali masti na hitro popražimo meso, zalijemo s 3 litri vode in dodamo riž ter zelenjavo. Jajca razbijemo in jih v večji skledi z metlico zmešamo. Ko voda zavre, zmanjšamo temperaturo in dodamo še zelenjavo in jajca. Kuhamo na zmernem ognju še kakšnih 10-15 minut in pogosto premešamo. Po potrebi dolivamo vodo. Jajčne lupine skuhamo v toliko vode, da so prekrite. Kuhamo jih kakšnih 10 minut. Nato odlijemo vodo in lupine zmeljemo v multipraktiku z malo vode ali pa jih odcedimo ter nato potolčemo s kladivom ali v možnarju. Lupinino zmes ter sardelice iz konzerve primešamo kuhani pasji hrani. Ohlajeno porazdelimo po vrečkah oziroma posodah in shranimo v hladilniku (1 teden) ter zamrzovalniku (do 3 mesece). Hrana mora doseči sobno temperaturo, preden jo postrežemo, če se nam mudi, jo odtalimo v pečici ali mikrovalovki.