V preteklosti je bila v reji goveda prevladujoča hlevska rejo. Vendar pa se vedno bolj poudarjajo prednosti pašne reje, ki lahko prinesejo številne koristi tako za živali kot za ljudi. Paša predstavlja najcenejši način žetve zelenja, pri čemer hranilne snovi, ki jih živali same požanjejo na pašniku, stanejo bistveno manj kot tiste, pridobljene s krmo v hlevu. Zato je cilj, da živali uživajo zelenje čim več dni v letu in da same požanjejo čim večji del pridelka s pašnika. Rastna sezona travne ruše je dolga, ovce in govedo pa lahko pasejo zelo nizko, kar omogoča učinkovito izkoriščanje pašnih površin.
Sezonska jagnjitev spomladi je zanesljiv način za doseganje velikega izkoristka hitre rasti in obilnega pridelka spomladanske ruše. S sezonsko jagnjitvijo se lahko potreba po zimski krmi več kot prepolovi. Poleg tega je paša učinkovito gnojenje zemljišč, kar je še pomembnejše od same žetve zelenja. Ob izdatnem gnojenju je tudi pridelek obilen. Živali naj bi tako celo leto gnojile pašnik, tudi pozimi, saj hrano zauživajo vsak dan.
Ovca dnevno izloči približno 0,6 kg suhe snovi neprebavljenega dela krme, kar skupaj s hrano ali ostanki tvori približno 5 kg svežega gnoja na dan. V 100 dneh, ko so živali v hlevu, to znaša 0,5 tone gnoja na žival. Z razdelitvijo pašnika na več ograd in pogostim premeščanjem živali se doseže bolj enakomerna razdelitev iztrebkov po celotnem pašniku. Kadar se ovce hranijo na pašniku pozno jeseni ali pozimi, naj se to izvaja v ogradah z najslabšo rušo. Premikanje korit za vodo in solnikov po pašniku prav tako spodbuja enakomernejšo razporeditev iztrebkov.
Pašna reja prinaša tudi manj stroškov za veterinarske storitve. Zmanjšanje stroškov ni takojšnje, temveč se doseže s pomočjo večletne selekcije živali, ki kažejo večjo odpornost na bolezni in zajedalce. Izpostavljenost vremenskim in drugim neugodnostim omogoča živalim, da pokažejo svojo sposobnost iskanja zavetja ali ustreznih zdravilnih rastlin, kar jih krepi in pripomore k boljšemu zdravju. Materinski nagon ovce je ključnega pomena za preživetje jagnjet v prvih dneh po skotitvi. Pri selekciji mladih ovc za rejo je pomembna skrbnost njihove matere.
Prednosti mesa iz pašne reje
Meso domačih živali, ki se pasejo, je po kakovosti podobno mesu divjačine. Vsebuje približno polovico manj maščob in znatno manj kalorij v primerjavi z mesom živali, hranjenih s krmili. Poleg tega meso pašnih živali vsebuje več luteina, vitaminov E, A, D in beta-karotina. Razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami je v mesu pašnih živali mnogo ožje kot v mesu živali, hranjenih s koruzo in sojino moko. Visoko razmerje med omega-6 in omega-3 kislinami povezujejo z debelostjo, alergijami in motnjami v imunskem sistemu pri ljudeh.
Meso pašnih živali vsebuje več snovi, ki zmanjšujejo verjetnost pojava raka na dojki ali debelem črevesu. Vsebnost antioksidanta luteina je pri mesu ovc s pašne reje dvakrat višja kot pri mesu ovc, vzrejenih s krmili. Lutein zmanjšuje nevarnost odmiranja pomembnih tkiv v očeh in s tem pojava starostne slepote. Meso pašnih živali vsebuje tudi manj skupnih maščob, od tega je delež zdravju škodljivih samo 20-25%. Zaradi teh lastnosti je meso pašnih živali vse bolj cenjeno med potrošniki, ki so pripravljeni odšteti nekaj več denarja zanj.
V nasprotju s tem pa meso živali, hranjenih s koruzo, vsebuje več trdih maščob, kar je posledica zahtev klavne industrije. Prekomerna uporaba koruze v prehrani prežvekovalcev spodbuja odpornost bakterije E. coli na kislo reakcijo, kar lahko povzroči krvavo drisko pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Zato je priporočljivo meso živali, vzrejenih v intenzivnih rejah s silažno koruzo ali krmili, dobro prekuhavati.
Meso domačih živali, ki se pasejo, ima tudi ugodnejše razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami, kar je povezano z manjšim tveganjem za depresijo, debelost, alergije in motnje v imunskem sistemu. Poleg tega meso pašnih živali vsebuje znatno manj kalorij kot meso živali, krmljenih s koruzo.
Druge prednosti pašne reje
Pašna reja prispeva k prijaznejšemu videzu podeželja. Valovite pokrajine s pašno živino so privlačne za mimoidoče in turiste, saj pogled na čredo v ljudeh vzbuja občutek varnosti in obilja, ki je globoko zakoreninjen v naši podzavesti. Ta občutek lahko pripomore k lažjemu premagovanju stresnih razmer, s katerimi se srečujemo vse pogosteje. Otroci še posebej uživajo ob opazovanju drobnice na pašniku, kar lahko predstavlja osnovni poduk o razmnoževanju in pomenu materinske skrbi za preživetje novorojencev.
Pašna reja lahko pripomore tudi k uspešnejši dopolnilni gostinski dejavnosti na kmetiji. Poleg tega manj ropotanja strojev okrog kmetije pomeni več pogovarjanja v krogu družine. Vsakodnevno dogajanje okrog živali, zlasti v času jagnjitev, so zanimive zgodbe za otroke.
V letu 2023 so trajni travniki in pašniki predstavljali 56 % kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji, pri čemer je govedoreja ključnega pomena. Prireja mleka in govejega mesa sta najpomembnejši proizvodnji smeri slovenskega kmetijstva. Prirast govedi prispeva k vrednosti kmetijske proizvodnje med 11 in 13 %, pri čemer govedoreja v skupni proizvodnji živinoreje sodi s približno 64 %. Število govedi je stabilno, leta 2023 je bilo v Sloveniji rejeno 455,9 tisoč glav govedi, prireja mesa pa je znašala okoli 44.000 ton.
Cena govejega mesa na slovenskem trgu je pod vplivom evropskega trga, ekonomičnost prireje pa je odvisna od odkupnih cen mesa in cen krme. Tržno informacijski sistem za trg govejega mesa služi ugotavljanju tržne cene.
Zaščita živali in dobrobit
Rejne živali so tiste, ki jih vzrejajo za proizvodnjo hrane, volne, kož in krzna. Njihova zaščita vključuje ukrepe za preprečevanje nepotrebnega trpljenja ali poškodb ter zagotavljanje ustrezne nastanitve, hrane in oskrbe.
Prepoved privezovanja telet
Teleta do starosti 6 mesecev je prepovedano privezovati. Razlogi za to prepoved so večplastni: če je teletu fizično onemogočena udobna lega med počitkom ali spanjem, bo zavzelo manj udobno lego. Raziskovalno vedenje in beg pred zaznano nevarnostjo sta pomembna dela vedenja telet; onemogočanje teh vedenj lahko povzroči razvoj stereotipij in drugih vedenjskih motenj. Gibanje je nujno za normalen razvoj kosti in mišičevja; če je onemogočeno, lahko pride do resnih napak gibalnega sistema.
Prezimovanje pašnih živali na prostem
Prezimovanje pašnih živali na prostem je vse bolj pogost način reje, ki pod pogojem pravilne izvedbe ne predstavlja tveganja za dobrobit živali. Primerno je za govedo (predvsem krave dojilje, presušene krave, plemenske telice), ovce in konje. Prezimovanje krav molznic na prostem predstavlja večji izziv, saj jim je potrebno nuditi poseben režim krmljenja, da se ohrani mlečnost. Potreba po energiji se v zelo mrzlih dneh poveča za 15-20 %.
Rejec, ki se odloča za prezimovanje živali na prostem, se mora seznaniti s posebnimi vremenskimi razmerami in drugimi okoljskimi značilnostmi območja. Živali morajo biti ob začetku zime v dobri telesni kondiciji. Zagotovljena mora biti zaščita pred neugodnimi vremenskimi razmerami, plenilci in drugimi nevarnostmi, vključno s suhim prostorom za počitek. Potrebna je zadostna količina krme in pitne vode. V času hudega mraza je pomembno, da so živali čiste in suhe, saj mokra dlaka slabše izolira.
Kastracija pujskov in krajšanje repkov
Kastracijo pujskov je dovoljeno opraviti le na način, ki ne vključuje trganja tkiva, in sicer do sedmega dneva starosti. Kasneje jo lahko opravi le veterinar z uporabo narkoze ali protibolečinske terapije. Krajšanje repkov ni dovoljeno rutinsko; skrbnik mora pred posegom uvesti ukrepe za zmanjšanje agresivnosti med živalmi. Tudi ta poseg je dovoljen le do sedmega dneva starosti.
Ukinjanje neobogatenih kletk za nesnice
Prvega januarja 2012 je bila v EU prepovedana uporaba neobogatenih kletk za rejo kokoši nesnic. Slednje imajo zdaj več prostora v kletkah, ki so opremljene z gnezdom, gredami in nastiljem, kar omogoča zadovoljitev vedenjskih potreb.
Zaščita živali pri zakolu
Skrb za dobro počutje živali se nadaljuje do zadnjega trenutka njihovega življenja, vključno s postopki zakola ali usmrtitve. Ti morajo biti opravljeni tako, da povzročijo čim bolj humano smrt, z zmanjšanjem bolečine, stiske, strahu in trpljenja na najmanjšo možno mero. Zaščita živali pri zakolu se začne že na gospodarstvu s pripravo živali za zakol, prevozom in postopki v klavnici ali na kmetiji.
V primeru nujnega zakola izven klavnice mora veterinar preveriti usposobljenost osebe, ki izvaja omamljanje in zakol. Trup živali mora spremljati ustrezna dokumentacija, vključno z uradnim spričevalom in izjavo o prehranski varnosti. Če med zakolom in prihodom v klavnico mine več kot dve uri, mora biti trup živali ohlajen.
Pristojnost nadzora nad izvajanjem Uredbe o zaščiti živali pri usmrtitvi ima Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Dobrobit živali je prednostna naloga EU, zakonodaja na tem področju se je razvijala na podlagi znanstvenih spoznanj, pričakovanj državljanov in zahtev trga.
Evropska platforma za dobrobit živali
V letu 2017 je bila ustanovljena Platforma EU za dobrobit živali kot mesto dialoga med različnimi deležniki, izmenjave dobrih praks in prostovoljnih pobud. Evropska konvencija za zaščito živali v vzrejne namene nalaga ukrepe za izogibanje nepotrebnemu trpljenju in zagotavljanje ustrezne nastanitve, hrane in oskrbe.
Prodaja mesa s kmetije
Kmetje, ki želijo prodajati sveže ali predelano meso živali z lastne kmetije, morajo priglasiti dopolnilno dejavnost. Pri predelavi primarnih kmetijskih pridelkov - zakol živali in predelava mesa - morajo zagotavljati najmanj 50 % lastnih surovin. Parkljarji in kopitarji morajo biti obvezno zaklani v odobreni klavnici. Manjše živali se lahko zakolje na kmetiji v skladu s pravilnikom o določitvi majhnih količin živil. Obrat mora biti registriran pri UVHVVR. Meso in mesni izdelki se lahko prodajajo na tržnicah ali dostavljajo kupcem, pri čemer morajo biti zagotovljeni pogoji hlajenja.