Prekmurščina je najbolj vzhodno slovensko narečje, ki ga mnogi zaradi njegove bogate zgodovine in edinstvenih značilnosti obravnavajo kot nekaj povsem posebnega. Za tiste, ki prihajajo iz drugih slovenskih pokrajin, je govorica v krajih onkraj Mure pogosto težko razumljiva, saj Prekmurci ne »govorijo«, temveč »güčijo«.
Zgodovina in status jezika
Prekmurščina se od drugih narečij loči po tem, da je imela med 18. stoletjem in koncem druge svetovne vojne status knjižne norme, poleg takratne kranjske različice. V tem obdobju je bila prekmurščina izjemno razvita narečna književnost, v kateri so izšle številne knjige, časopisi, koledarji in rokopisi. Štefan Küzmič je leta 1771 s prevodom Nouvega Zákona (Nove zaveze) kodificiral prekmurski knjižni jezik, ki je pomembno sooblikoval vseslovensko kulturno dediščino.
Po drugi svetovni vojni je prekmurščina izgubila status uradnega jezika in se razvila v pokrajinsko pogovorno različico. Kljub temu se v 90. letih prejšnjega stoletja ponovno razvija narečna književnost, v kateri ustvarjajo znani avtorji, kot so Feri Lainšček, Milan Vincetič, Vlado Kreslin in Branko Pintarič.
Različice prekmurskega narečja
Jezikoslovci prekmurščino delijo na tri glavne različice:
- Dolinsko narečje: razširjeno južno od Murske Sobote do reke Mure.
- Ravensko narečje: območje med Mursko Soboto in Cankovo.
- Goričko narečje: značilno za območje Goričkega.
Jezične posebnosti in "lažni prijatelji"
Prekmurščina ima zapleten samoglasniški sistem, razvit v tesni povezanosti z naglasom. Za narečje so značilni številni arhaizmi in specifike, ki lahko obiskovalce zmedejo. Pogosto namreč naletimo na tako imenovane »lažne prijatelje«:
| Prekmurska beseda | Pomen |
|---|---|
| Džoukati | Jokati |
| Blek | Želodec ali trebuh |
| Günec | Vol |
| Graj | Fižol |
| Štala | Hlev |
Kulinarična dediščina
Prekmurje slovi po svoji gostoljubnosti in omamni kulinariki, kjer stara poimenovanja jedi ostajajo živa. Med najbolj prepoznavnimi sta:
- Prekmurska gibanica: Nacionalna specialiteta iz vlečenega testa s štirimi nadevi (mak, skuta, orehi, jabolka), ki dajejo osem plasti. Ime izvira iz besede »gueba« (guba).
- Bograč: Golažu podobna jed iz vsaj treh vrst mesa (svinjina, govedina, divjačina) s krompirjem.
- Bujta repa: Tradicionalna jed ob kolinah, ki vključuje kislo repo, meso in proseno kašo.
Kulturni običaji
Poleg jezika in kulinarike Prekmurje ohranja edinstvene običaje:
- Pozvačin: Oseba, ki vabi na poroko. Njegov videz vključuje visok klobuk z rožami in trakovi, leseno sekiro in posebno vlogo pri zabavanju svatov.
- Borovo gostüvanje: Obred, pri katerem se neporočeno mladino sramoti tako, da se "poroči" z borovim drevesom, če se v vasi od sv. Treh kraljev do pusta ni nihče poročil.
- Lončarstvo: Bogata obrt, zlasti v vasi Filovci, kjer je prst, bogata z glino, omogočila razvoj črno žgane posode.
tags: #meso #nisen #prekmurscina